Da bi izpolnilo svojo glavno nalogo, potrebuje evropsko javno tožilstvo evropske delegirane tožilce v vseh državah članicah, ki sodelujejo pri EPPO. Na žalost nekatere sodelujoče države članice zamujajo z imenovanjem svojih delegiranih tožilcev ali nekaterih od njih, je v Evropskem parlamentu v Bruslju dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Evropska komisija obžaluje, da je evropsko javno tožilstvo moralo začeti delo brez delegiranih tožilcev iz dveh članic, Finske in Slovenije, je povedal komisar in izrazil zadovoljstvo, da je bil s Finsko medtem dosežen dogovor.
Ob tem je izrazil zaskrbljenost, ker Sloveniji še ni uspelo imenovati dveh evropskih delegiranih tožilcev, kar vzbuja pomisleke, da nacionalni postopek ni bil ustrezno izpeljan. Kot je dejal, pozorno spremljajo razmere v Sloveniji. Sam je že stopil v stik z novim ministrom za pravosodje in izrazil svoje pomisleke. "Prav danes sem novemu ministru poslal pismo, v katerem sem izrazil svoje pomisleke in zahteval pojasnila," je dejal Reynders.
"Jasno je eno: postopki za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev morajo biti popolnoma pregledni. Zaradi tega sem zahteval dodatne informacije glede odločitve slovenske vlade o razveljavitvi prejšnjega postopka in sedaj čakam na odgovor slovenskih oblasti," je pojasnil v svojem nastopu v okviru razprave, posvečene imenovanju evropskih delegiranih tožilcev za polno delovanje EPPO.
V skladu z uredbo o EPPO je vsaka sodelujoča država članica dolžna imenovati število delegiranih tožilcev, o katerem se je dogovorila z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi. "Naj vas pomirim, da bo komisija sprejela vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da bodo vsi delegirani tožilci čim prej imenovani."
Evropsko javno tožilstvo je namenjeno boju proti goljufijam v EU in zlorabam evropskih sredstev. Ta neodvisni organ EU bo pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe pri kaznivih dejanjih, ki škodujejo finančnim interesom Unije. Od 22 sodelujočih držav do 1. junija, ko je evropsko tožilstvo začelo delovati, ob Finski tega ni storila le še Slovenija. Slednja je medtem z EPPO že dosegla dogovor o imenovanju svojih tožilcev. Slovenska vlada pa se je konec maja odločila za razveljavitev razpisa in pripravo novega.
Evropski poslanci zaskrbljeni nad potezami slovenske vlade glede delegiranih tožilcev
Med poslanci v Evropskem parlamentu je bilo slišati precej zaskrbljujoče pozive in opozorila zaradi razveljavitve postopka imenovanja dveh delegiranih tožilcev in zaradi poskusa vmešavanja vlade Janeza Janše v neodvisno sodstvo v času, ko Slovenija prevzema predsedovanje Svetu EU. Po besedah slovenskega poslanca Klemna Grošlja (Renew/LMŠ) je neimenovanje slovenskih delegiranih tožilcev še ena v vrsti spornih odločitev Janševe vlade, s katero se po njegovih besedah ne samo ruši vladavina prava, ampak gre za poskus, da se oteži, če že ne onemogoči, delovanje tega za evropski sistem vladavine prava pomembnega organa.
"Ali je vlada Janeza Janše to storila zaradi notranjepolitičnih ideoloških razlogov, osebnih zamer predsednika vlade do obeh kandidatov, ki sta preiskovala tudi njegova sporna dejanja, ali pa zaradi plačevanja dolgov oziroma zaradi uslug ideološkim zaveznikom na Madžarskem, niti ni pomembno. Pomembno je, da je bil s tem dejanjem in predvsem z načinom, kako je bilo to storjeno, dan nov udarec vladavini prava v Sloveniji, in to prav na predvečer predsedovanja Svetu EU," je opozoril Grošelj. "V skupini pa na žalost še vedno ni dveh delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj je slovenska vlada razveljavila že zaključen razpis," je pred razpravo Evropskega parlamenta o nujnosti po zaključku postopka imenovanj za polno delovanje EU javnega tožilstva poudarila Tanja Fajon (S&D/SD).
"To je skrb vzbujajoče. Slovenija z neimenovanjem tik pred predsedovanjem Svetu EU v Bruselj pošilja zelo slabo sporočilo. Vlada z razveljavitvijo razpisa neposredno krši pravni red Evropske unije in ogroža učinkovit pregon korupcije in proračunskih goljufij. In še več, s političnim poseganjem v že zaključene postopke ogroža neodvisnost pravosodja. Zato sta bila zgovorna tudi odstop ministrice za pravosodje ter pomenljiv molk novega ministra. Gre za še eno nestrokovno in nesprejemljivo potezo vlade Janeza Janše," je dodala Fajonova.
Daniel Freund iz Zelenih je prepričan, da premier Janša zlorablja svoj položaj, da bi preprečil evropskemu javnemu tožilstvu delovanje v Sloveniji. "Tega ne počne zato, ker je bilo nekaj narobe s postopkom imenovanja ali z obema kandidatoma, ampak iz osebnega maščevanja," je dejal Freund in pri tem omenil, da je eden od kandidatov za tožilca v preteklosti preiskoval Janšo. Slovenski premier sledi stopinjam madžarskega premierja Viktorja Orbana in napada neodvisnost sodstva, in to le nekaj dni, preden bo Slovenija prevzela predsedovanje EU, je opozoril.
Tudi Ramona Strugariu (Renew) je spomnila, da bo Slovenija v enem tednu prevzela predsedovanje EU. Opozorila je, da brez imenovanja delegiranih tožilcev EPPO ne more v celoti preiskovati goljufij v Sloveniji. Slovenskega premierja in pristojne oblasti je pozvala, naj dokončajo postopek imenovanja, v nasprotnem primeru da bi morala komisija sprožiti postopek ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje.
"Slovenija z neimenovanjem tik pred predsedovanjem Svetu EU v Bruselj pošilja zelo slabo sporočilo. Vlada z razveljavitvijo razpisa neposredno krši pravni red EU in ogroža učinkovit pregon korupcije in proračunskih goljufij," pa je pred razpravo glede nujnosti zaključka postopka imenovanj za polno delovanje EPPO poudarila Tanja Fajon (S&D/SD).
Poslanec Milan Zver (EPP/SDS) pa je zagovarjal poteze slovenske vlade. "Resnica je, da izbor kandidatov v Sloveniji še ni zaključen, ker je bilo ugotovljeno, da je v izbirnem postopku prišlo do nekaterih nepravilnosti, zaradi katerih je bil prvotni izbor razveljavljen," je glede postopka izbire delegiranih tožilcev v Sloveniji pojasnil Zver. Ob tem je zatrdil, da je Slovenija zavezana sodelovanju v EPPO in izrazil prepričanje, da bo postopek izbire kandidatov izpeljala v najkrajšem možnem času. Zavrnil je tudi "insinuacije in obtožbe" poslanca Grošlja in njegovih kolegov, ki jih razume kot pritisk na neodvisnost izbirnega postopka.
Predsednik odbora za državljanske svoboščine LIBE Juan Fernando Lopez Aguilar (S&D) je izrazil zaskrbljenost zaradi razveljavitve postopka v Sloveniji, ki bo kmalu prevzela predsedovanje EU. To je treba čim prej razrešiti, da bo EPPO lahko polno deloval in bo mogoče razširiti njegove pristojnosti še na druga kazniva dejanja. Andrzej Halicki (EPP) pa je menil, da bi bilo dobro, da bi vse države članice sodelovale pri EPPO.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.