Azmani: Želite biti del zloveščega kluba! Sophie in 't Veld napovedala 'misijo ugotavljanja dejstev'

"Pred 30 leti smo ustanovili svojo državo, še prej smo imeli prve svobodne volitve." Tako je Janez Janša začel nagovor. "Članstvo v EU za nas ni nikoli predstavljalo le ekonomske priložnosti, ampak vrnitev k družini," je poudaril.

"Želimo Evropo, ki bo pomirjena s seboj in soseščino," je dejal slovenski premier, ki je ocenil, da je "Evropa danes drugačna". Drugačno je tudi tokratno predsedovanje Slovenije, je izpostavil, saj je bilo leta 2008 "najbrž zadnje mirno predsedovanje", nato pa so si druga za drugo sledile krize. "Upamo, da bo v teh šestih mesecih prišel čas, ko EU spet začne delovati dolgoročno in strateško," je povedal.

Zahvalil se je preostalima članicama tria – Nemčiji in Portugalski. Zdaj pa se mora EU po njegovem osredotočiti na krepitev in odpornost povezave. "Veseli nas, da je okrevanje usmerjeno na reforme, tako bomo okrevali med zeleno in digitalno transformacijo," je ocenil Janša. "Želimo tudi povezavo, ki lahko na svojem teritoriju in širše zagotavlja varnost," je dodal. Izpostavil je, da moramo dosledno ločiti med zakonitimi in nezakonitimi migranti, poudaril pa je tudi pomen zagotavljanja temeljnih pravic, pravne države in svobode govora v povezavi.

"Vsi moramo sodelovati v razpravah, saj gre za skupno evropsko prihodnost," je dejal in izpostavil, da morajo vsi imeti možnost deliti svoje poglede, ne da se pri tem kdo čuti poklicanega poučevati. "Vsa mnenja morajo biti dobrodošla."

Med prioritetami je izpostavil boj proti covidu-19. "Zelo previdno spremljamo odpiranje javnega življenja, prav tako se pripravljamo na potencialni četrti val, saj ne želimo, da nas jeseni postavi pred izziv, kot se je to zgodilo lani. Cepljenje deluje. Če želimo biti optimistični glede prihodnosti, moramo zagotoviti, da se večina državljanov cepi. Ključno vprašanje pa je, kako naj jih prepričamo, da vsak, ki se cepi, prispeva k normalnemu življenju. Virus namreč ne pozna meja."

Izrazil je zadovoljstvo, da so se hitro dogovorili glede zelenega potrdila, saj to pomeni boljšo organizacijo. Janša je sicer dejal, da kljub virusu pričakuje mirnejše poletje. "Bi nas pa četrti val spet ohromil," je ocenil. "Moramo ostati osredotočeni, koordinirani, soočamo se s pomembnim izzivom – kako zagotoviti okrevanje in kako EU bolje pripraviti na krize, kot je pandemija."

Ocenil je sicer, da se je povezava v tem času veliko naučila, komisija pa je po njegovem prispevala k temu, da bodo mehanizmi okrevanja učinkovitejši.

"Naučili smo se pomembne lekcije, naj jih nekaj omenim – potrebujemo skupen evropski krizni načrt, ki ga lahko uporabimo, ko nas kriza prizadene vse, pa tudi načrt, ko so prizadete le nekatere države. Vedeti moramo, kaj in kdaj lahko storimo skupaj," je poudaril in pojasnil, da smo videli, kako lahko nacionalne odločitve vplivajo na povezavo in enoten notranji trg. "Kriza je razkrila tudi našo odvisnost od tretjih držav, ko gre za nekaj strateške opreme," je menil in ob tem navedel zaščitno in medicinsko opremo. Izpostavil je še, da je pomembno imeti sestavine za cepivo. "Morali bi se osredotočiti na vzpostavitev zdravstvene unije," je ocenil.

Izpostavil je tudi nevarnost kibernetskih napadov – denimo na energetsko infrastrukturo. Pozval je k oblikovanju skupnega kriznega načrta, saj tudi največje države težko same odgovorijo na največje izzive.

Veliko investicij bo šlo v zeleno in digitalno tranzicijo, je poudaril. "Želimo pa, da je digitalna tranzicija tudi v skladu z našimi vrednotami, kar pa ni vedno v skladu z državami, ki želijo biti tekmice na trgu. Treba bo doseči ravnovesje med tekmovalnostjo in zaščito vrednot. Če nam bo to uspelo, potem lahko EU narekuje trende na digitalnem trgu," je povedal.

Tudi ko gre za zeleno agendo, meni, da EU sama ne more doseči ciljev. Prav tako moramo po njegovem na tem področju poskrbeti, da določene države ne bodo plačale previsoke cene tranzicije.

Znova je ponovil, da želi EU, kjer bodo za vse veljali isti kriteriji. "Spoštovanje vladavine prava, ki je za vse enako, je ključno, če želite, da državljani zaupajo ustanovam," je poudaril. "Neodvisen sodni sistem mora odločati, kaj je prav in kaj ne, ne politika. /.../ Pravni sistem mora ponujati pravno varstvo brez nerazumno dolgih rokov," je še dodal.

Napovedal je, da se bo njegovo predsedstvo borilo tudi proti lažnim novicam. "Še posebej, ko gre za medijske monopole, ki so prisotni v EU," je izpostavil. Želi tudi dokončen presek s totalitarizmi na območju EU. "Nekatere demokracije teh vprašanj še niso rešile in tu ležijo vzroki nerazumevanja in sporov glede vladavine prava." Meni, da so težava ustanove, ki so samo prevzele nove naloge, ščitijo pa stare nedemokratične privilegije. Napovedal je mednarodno konferenco na to temo, ki bo v Sloveniji potekala avgusta.

Po njegovem je tudi čas, da EU na globalni ravni začne delovati bolj strateško, pri tem je izpostavil zahodni Balkan, širitev EU. Poudaril je, da Slovenija razume, kako pomembne so reforme v procesu približevanja povezavi, da pa morajo biti dosegljive aktualni generaciji, sicer izgubijo oprijemljivost. "Če ne bomo vstopili na Zahodni Balkan, bo to storil nekdo drug, ki bo imel različne vrednote in interese," je dejal.

Glede migracij je dejal, da "v teoriji vemo, kaj je treba storiti". "Nekaj manj se strinjamo o migracijskem paketu, moramo pa najti rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, saj bodo le tako rešitve živele v praksi," je poudaril.

Kot je še dejal, je odprtih vprašanj veliko, tudi tista o demografski sliki, neudeležbi ljudi na volitvah ali velik razkorak med volivci in evropskimi ustanovami. Po njegovem se premalo osredotočamo na strateška vprašanja, tudi na vprašanja globalizacije, varnosti terorizma, ki uničuje regije, kako urediti odnose z Rusijo, Turčijo, ki širi vpliv v Mediteranu, kako urediti odnose s Kitajsko, Indijo ... "Strezniti se moramo in razumeti, da samo mehka moč ni dovolj," je ocenil. "Potrebujemo kombinacijo mehke in trde moči," je sklenil.

Von der Leynova izpostavila pomen vrednot in vladavine prava, ter govor Janše iz leta 2008

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v razpravi o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU izpostavila pomen vrednot in vladavine prava. Računa na slovensko vlado, da bo nadaljevala pomembno delo pri dosjejih v povezavi s tem.

Junijski vrh EU je po njenih besedah pokazal, kako osrednjo vlogo imajo vrednote in vladavina prava. Predsednica je ob tem izpostavila, da bodo na plenarnem zasedanju v sredo razpravljali o tem, kako obraniti vrednote in finančne interese EU. "V prihodnjih tednih bomo predstavili poročilo o vladavini prava v vseh državah po istih kriterijih. Veselim se razprave na to temo z voditelji, saj se je že izkazalo, kako pomembna tema je to," je povedala.

"Slovenija je tudi most do Zahodnega Balkana in vesela sem, da se želi osredotočiti na sodelovanje s to regijo," je še dejala von der Leynova. Ob tem pa je Janšo tudi opomnila na njegovo predsedovanje leta 2008. "Takrat ste dejali: Za nas EU ni nekaj, kar jemljemo kot samoumevno, in storili bomo vse, da je ohranjena, razvita in okrepljena," je ponovila njegove takratne besede in dodala, da je to naloga za prihodnjih šest mesecev, pri tem pa lahko Slovenija računa tudi na podporo EK.

Ohraniti, razvijati in krepiti EU je še vedno plemenita naloga vseh, je poudarila von der Leynova. In ta naloga po njenih besedah vključuje ohranjanje raznolikosti, svobode medijev in vladavine prava ter razvijanje orodij, da bo EU bolje pripravljena na soočanje z izzivi.

Izpostavila je tudi pomen zaupanja, tudi zaupanja v svobodne medije in neodvisna sodišča, kar je po njenih besedah nenazadnje pomembno za davkoplačevalce, ki dejansko financirajo okrevanje.

Predsednica EK se je dotaknila tudi učinkov Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ob tem pa slovensko predsedstvo znova pozvala, naj si prizadeva za čimprejšnjo potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje.

"Evropejci želijo pandemijo covida-19 pustiti za seboj, zato je nujno zagotoviti učinkovito cepljenje," je poudarila in zatrdila, da si bodo skupaj s slovenskim predsedstvom prizadevali za to. Tudi ona je izpostavila, da je cepljenje 'zgodba o uspehu', da pa ne gre spati na lovorikah, saj imamo težave z novimi sevi, medtem ko je v hladilnikih preveč odmerkov neporabljenega cepiva. "Cepljenje pomeni zaščito in svobodo," je izjavila. Izpostavila je prednosti skupnega digitalnega potrdila.

"Naslednjih šest mesecev bo ključnih," je orisala. "45 milijard evrov bo porabljenih za izobraževanje, ki bo namenjeno prilagajanju na trgu dela," je med drugim še dejala. "Iz krize bomo izšli skupaj, modernizirali bomo svojo ekonomijo. /.../ Evropejci pričakujejo, da bomo kljub različnim mnenjem delali skupaj," je bila jasna, pri tem pa izpostavila vlogo zaupanja. "To je pomembno tudi za davkoplačevalce, ki financirajo okrevanje."

"Naj živi Evropa!" so besede, s katerimi je von der Leynova sklenila nagovor.

Ostra sporočila glede vladavine prava, Janševa politična družina pozvala k imenovanju delegiranih evropskih tožilcev

Premier Janša je danes v razpravi o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu slišal tudi ostra sporočila glede vladavine prava iz večine političnih skupin. Tudi v njegovi desnosredinski politični družini so ga pozvali k takojšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.

Medtem ko so bili v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), pred zasedanjem pri komentarjih zadržani, je vodja skupine Manfred Weber v razpravi Janšo pozval, naj takoj imenuje evropska delegirana tožilca v Sloveniji. V nagovoru je spomnil, da je Slovenija pred 30 leti nastala po vojni. Podprl je ključne točke slovenskega predsedovanja in dejal, da EPP stoji na strani vladavine prava. "Veliko razpravljamo o tem in prosil bi vas, premier, da nam pri tem pomagate. Potrebujemo evropske delegirane tožilce, zato imenujte slovenske tožilce." Opozoril je, da težave v povezavi z vladavino prava v posamezni članici Unije niso težave te članice, temveč celotne EU. Izpostavil je tudi polemiko v Sloveniji glede svobode medijev in pravosodja. Na obeh področjih je komisijo pozval k delovanju. Na pristojne je še apeliarl, naj se izjasnijo, ali so težave ali ne. "Srečno Slovenija, srečno Evropa," je zaključil.

K podobnim ciljem in zahtevam so pozvali tudi socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica, ki so pričakovano opozorili tudi na pomen svobode medijev in na incident ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU ob obisku Evropske komisije v Sloveniji minuli teden. Izvršni podpredsednik komisije, socialdemokrat Frans Timmermans je protestno zavrnil udeležbo na skupinski fotografiji komisije in slovenske vlade, zaradi zanj nesprejemljivega odnosa do sodnikov in socialdemokratskih evropskih poslancev.

Iratxe Garcia Perez iz naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (vodja socialdemokratske S&D) pa je danes izpostavila, da je vladavina prava temelj, nujen steber demokracije, ter opozorila, da napad na opozicijske poslance v Sloveniji, kakršen se je zgodil minuli teden ob obisku, ni sprejemljiv. Janšo je opomnila, da je Slovenija zgled tranzicije, obregnila pa se je ob Janševe izjave o sodstvu. Tudi ona je premierja pozvala k imenovanju delegiranih evropskih tožilcev.

Azmani o 'zloveščem klubu'

Malik Azmani, predstavnik liberalne Renew Europe pa se je najprej zahvalil Portugalski in dejal, da upa, da bo tudi slovensko predsedovanje tako produktivno – vsaj napoved prioritet da daje nekaj upanja. "Želite okrepiti odpornost EU, govoriti o prihodnosti Evrope, krepiti vladavino prava in evropske vrednote ter povečati varnost in stabilnost soseščine. Skrbi pa me, da glede na vaša dejanja doma tem besedam ne moremo verjeti. Kaj, ko bi začeli tako, da bi se sami držali vrednot. Zdi se, da ste del zloveščega kluba, ki ne mara svobodnih medijev, ki ne more prebaviti neodvisnega sodstva, ki ne spoštuje pravic LGBTIQ+. Korupcija, nepotizem in prevare pa tudi niso nikoli prav daleč stran od tega kluba, s katerim se želite povezovati. Govorite, ampak tega ne uresničujete, gospod Janša! Še ko ste komisiji prejšnji teden predstavljali prioritete, se niste mogli upreti umazani politiki. Spominjate me na Vladimirja Bartola, ki je napisal: 'Nič ni absolutna realnost, vse je dovoljeno'. Prosim, nehajte nadlegovati novinarje in sodnike, imenovati politične prijatelje v Policijo, ter imenujte tožilca. Dokler nista imenovana, vam EK ne bi smela odobriti denarja. To bomo zahtevali od sveta." Janšo je pozval, da svoji politični družini dokaže, da misli, kar govori. "Potegniti se morate iz teme na svetlo."

Sopredsednica evropskih zelenih Ska Keller je nadaljevala v podobnem tonu. Vprašala se je, ali je Slovenija pripravljena na obseg izzivov, in dejala, da daje Slovenija težo 'napačnim rešitvam', ko gre za okolje. Obregnila se je ob vladavino prava v Sloveniji, 'iskanje grešnih kozlov', svobodo medijev – "to niso dejanja, ki jih pričakujemo od evropske vlade". "Mislim, da se strinjava, da je pravilna poraba evropskih sredstev ključna za okrevanje in krepitev. Zato se kot kolegi sprašujem, zakaj še niste imenovali evropskih delegiranih tožilcev. To se mi zdi čudno, saj ste vladavino prava izpostavili kot prioriteto. Upam pa, da mi boste dokazali, da se s svojimi dvomi motim," je dejala.

V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so Janšo podprli. Predstavnik skupine Raffaelle Fitto je izrazil, da so pomirjeni glede njegovega pristopa do evropskih načel in temeljnih vrednot ter bil kritičen do kritik glede evropskih delegiranih tožilcev.

V skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) so med drugim slovenskemu predsedstvu zaželeli vso srečo v prihodnjih šestih mesecih in izpostavili pomen spoštovanja različnih narodov. Uspešno predsedovanje je Sloveniji zaželel tudi Marco Zanni, evropski poslanec iz vrst ID. Janšo pa je pozval, naj spoštuje različne države in njihove izkušnje.

Janša: Tožilce bomo imenovali

Janša je nato v odgovoru po prvih kritikah ponovil, da se je Slovenija pred 30 leti borila v vojni: "Ko je 90 odstotkov Slovencev glasovalo za neodvisnost in smo jo šest mesecev kasneje razglasili, ni bilo veliko razumevanja za takšen korak. Teden dni pred razglasitvijo je EU Jugoslaviji odobrila posojilo, da ostane skupaj. Ampak Slovenci smo šli na svojo pot, saj smo razumeli, da Jugoslavija ne more delovati kot demokracija. Čeprav je trajalo, je svet sprejel našo odločitev, z Brionskim sporazumom smo spet začeli verjeti v Evropo. Glas za neodvisnost je bil tudi glas za evropsko prihodnost."

Povedal je, da žal danes veliko poslušamo o slovenskih notranjih vprašanjih.

Glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev pa je dejal, da se je Slovenija mehanizmu pridružila prostovoljno. "Bilo je nekaj zapletov z imenovanjem, odstopila je ministrica in postopek naj bi bil končan do jeseni. Opravili bomo svoje delo. Ko bo to telo popolno, pa bi radi kolege iz držav, ki se še niso pridružile, videli, da to storijo, sicer ni kredibilno, da so evropska sredstva v nekaterih državah zaščitena, v državah, ki niso del mehanizma, pa ne. Za vse morajo veljati enaka pravila. V tem mehanizmu želimo sodelovati, saj morajo biti sredstva porabljena učinkovito, sicer to vzbuja dvom v mehanizem. O tem se moramo pogovarjati, čeprav se ne strinjamo."

Janša je v plenarni razpravi izpostavil tudi, da je ta razprava v Strasbourgu pomembna, tudi če se ne strinjajo. "Evropa je vse to, kar ste predstavljali," je dejal evropskim poslancem in jim zatrdil, da so vsa njihova stališča in vsi pogledi zanj legitimni, saj gre za izvoljene predstavnike ljudstva, ter da si želijo, da se slišijo vsi glasovi. Po njegovem so različni pogledi v človeški naravi, da pa je le poslušanje pot naprej.

"Nimamo odgovorov na migracije, Putina ali Zuckerberga". Prihaja misija

Sophie in 't Veld, evropska poslanka iz Nizozemske iz vrst liberalne Renew, s katero se je Janša že pred časom zapletel v besedni spopad, je v nagovoru v razpravi o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU opozorila na to, da voditelji članic unije dovoljujejo, da globoka kriza vladavine prava razžira naše vrednote.

Izpostavila je resno zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje in opozorila na nesprejemljivo vmešavanje v proces imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. "Napadi na novinarje, medije, napadi na sodstvo, vmešavanje v imenovanje delegiranih evropskih tožilcev. Vse to je nevzdržno," je dejala in poudarila, da je tako težko verjeti Janševim besedam o vladavini prava. Pohvalila je Webrovo podporo temu konceptu, a dodala, da je utrujena od tega, da priEvropski ljudski stranki (EPP) zgolj govorijo: "Nedelovanje je sodelovanje."

In 't Veldova je na seji Janši izročila tudi seznam vprašanj, ki jih je njena skupina za spremljanje spoštovanja demokracije poslala slovenski vladi marca, vendar odgovorov še ni dobila. Janšo je ob tem tudi prosila, da ji končno odgovori na ta, že nekaj mesecev stara vprašanja.

Spomnimo, skupina je na slovensko vlado naslovila več pisnih vprašanj o različnih tematikah, od svobode medijev in domnevnih pritiskov na tožilce do stanja v pravosodju in ustavnosti nekaterih vladnih protikoronskih ukrepov.

Vprašanja so sledila dvema razpravama o razmerah v Sloveniji. V drugi naj bi sodeloval tudi Janša, a je namesto svojih uvodnih pojasnil zahteval predvajanje videa, na kar in 't Veldova ni pristala.

Slovenski premier je nato aprila napovedal, da bo na vprašanja skupine odgovoril, ko bodo video o položaju medijev predvajali na javni seji odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Janša danes v Strasbourgu ni odgovoril na vprašanji, kdaj bodo torej odgovorili na omenjena vprašanja skupine in ali se bo udeležil naslednje razprave v okviru te skupine, ki je predvidena 15. julija.

Ponovil je, da so se s skupino dogovorili o predvajanju omenjenega videa, pa tega potem niso želeli storiti, ker so se naenkrat pojavile tehnične težave, ter dejal, da mu je, ko je protestiral, "gospa izključila mikrofon".

Na njihovi strani ni bilo nikoli ovir, da kdor koli pride v Slovenijo in si pogleda razmere, je še dejal in izrazil veselje, da bo skupina pod vodstvom in 't Veldove jeseni prišla v Slovenijo. "Upam, da se bodo pogovarjali z različnimi ljudmi, ne samo s tistimi, ki sliko prikazujejo enostransko," je še izpostavil.

V odgovoru na vprašanje o medijski svobodi v Sloveniji pa je Janša danes v Strasbourgu poudaril, da že tretjič vodi slovensko vlado in da se vsakič, ko vodi slovensko vlado, Slovenija povzpne na indeksih glede medijske svobode.

Udeležencem novinarske konference v Strasbourgu je predsednik slovenske vlae še povedal, da ne govorijo slovensko in so tako odvisni od tega, kar jim drugi povedo. Povabil jih je, naj pridejo v Slovenijo s prevajalcem za teden dni, pa bodo videli, kakšen je odnos med vlado in mediji. "Ne sodite po tem, kar vam nekdo pove," je še enkrat pozval.

"Zadnji zaprti novinar stoji pred vami"

Janša se je ob koncu vsem zahvalil za njihove poglede. Dejal je, da Slovenija trenutno žanje uspeh ekonomske rasti, brezposelnost je vse nižja. Znotraj EU imamo manjšo neenotnost kot večina drugih držav, je poudaril – in tako smo torej lahko ponosni na marsikaj. "V Lizbonski pogodbi so naše skupne vrednote, bil sem tam, ko smo jih izpogajali. Vemo, o čem govorimo. Te vrednote so temelj naše povezave. Moramo pa imeti z njimi stalen odnos, ne moremo glede na politično situacijo dajati težo eni ali drugi. Vladavina prava je ključna, a njen temelj so neodvisna sodišča. Tudi o svobodi medijev v Sloveniji smo veliko slišali, ampak, oprostite, zadnji novinar, ki so ga zaprli zaradi poročanja, stoji pred vami. Trenutno v Sloveniji ni represije, ko gre za medije. Gre samo za prenos slovenskih težav na evropsko raven. Na koncu bi rad rekel, da upam, da bodo naše prioritete predstavljale tranzicijo, saj se moramo spopasti z izzivi. ZDA in Kitajska sta poslali svoja plovila na Mars. Država, ki je imela pred 50 letji nižji BDP kot Nizozemska. To je torej storila Kitajska, ne EU. Mislim, da moramo premisliti o našem potencialu, kaj počnemo z njim in se osredotočiti na prioritete."

Dejal je, da meni, da bo sodelovanje konstruktivno: "Želimo iti po evropski poti, borili se bomo za Evropo, ki bo združena, svobodna in kraj človekovih pravic in političnih svoboščin."

Von der Leynova o novih lastnih sredstvih EU

Razpravi je sledila novinarska konferenca predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika vlade RS Janeza Janše.

Janša je ponovil, da je danes predstavil prioritete "v upanju, da bo naslednjih šest mesecev čas za vrnitev normalnost", znova se je tudi zahvalil Nemčiji in Portugalski za delovanje v triu.

Von der Leynova je izpostavila, da se bodo potrudili skupaj s slovenskim predsedstvom, da se čim prej potrdi načrte za okrevanje, kjer pa je najbolj pomembna kakovost. "Komisija bo uporabila vsa razpoložljiva orodja, da zagotovimo kakovost. Govoriti pa moramo tudi o novih lastnih sredstvih," je dejala. V dveh tednih naj bi EK razkrila svoj načrt. Po besedah von del Leynove treba najeta posojila "inteligentno odplačati". "Tudi uspešno ekonomsko okrevanje pa je odvisno od vladavine prava."

Janša je na novinarski konferenci govoril tudi o imenovanju delegiranih evropskih tožilcev. Ponovil je, da se opravičuje za zaplet, da pa se Slovenija iz mehanizma ne umika, upa pa, da se mu bodo pridružile vse države. Dodal je tudi, da se mu zdi nenavadno, da je več pozornosti namenjene Sloveniji kot državam, ki se mehanizmu še sploh niso pridružile. "Obstajajo večje težave od problema, ki bo rešen." Na vprašanje, ali ga skrbi članstvo v EPP, je odgovoril, da ne. Glede svobode medijev pa je dejal, naj novinarji pridejo o tem sodit s prevajalcem, saj so sicer odvisni od sporočil tretjih strani. Medtem je von der Leynova dejala, da je medijska svoboda v osrčju EU in da je njen pomemben del raznolikost medijev: "Potrebujemo različna mnenja. Novinarji morajo imeti možnost, da opravljajo svoje delo, mediji pa morajo biti financirani, da lahko opravljajo delo." Za svobodo medijev se je zavzel tudi Sassoli: "Slišali smo premierja in upam, da se bo vse to kmalu rešilo."

Razlike med vzhodom in zahodom Janša vidi v zgodovini. "Gospod Weber je ravno citiral našega pisatelja, ki je živel v izgnanstvu, v času, ko je zahodna Evropa že žela sadove združevanja. Izhajamo iz države, ki se je preveč delila, kjer se razlike ni dalo preliti v politični konsenz in ne želimo, da se to dogaja v EU. Slovenijo vidim kot povezovalca, saj zaradi geografske lege razumemo vse svetove," je dejal.

Na vprašanje, kaj meni o manifestu desničarskih strank, pa je povedal, da so zanj vse politične skupine, katerih predstavniki so bili izvoljeni, legitimne. "Mislim, da je treba prostor odpreti tudi tistim, s katerimi se ne strinjamo, potem pa vidimo, kje je konsenz, kako lahko naredimo korake naprej. Če koga izključimo iz razprave, se to ne bo dobro končalo," je poudaril in dodal, da dokumenta ni imel časa prebrati.

V Strasbourgu tudi močno sporočilo o pomenu preboja glede Albanije in Severne Makedonije

Ob predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU je močno odmevalo tudi sporočilo o pomenu preboja glede vprašanja začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, kar blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj s Skopjem.

Janša je večkrat izrecno izpostavil, da je širitev strateški odgovor na strateške izzive, s katerimi se sooča EU. Ocenil je, da obstaja možnost konkretnih korakov glede Severne Makedonije in Albanije pred vrhom EU in Zahodnega Balkana, ki bo 6. oktobra v Sloveniji.

Če se EU ne širi, se v tej regiji širijo drugi, ki ne prispevajo k stabilnosti, je znova opozoril in spomnil, da širitev v minulih 15 letih ni bila prioriteta, ker se je unija ukvarjala z raznimi krizami.

Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo prizadevanja portugalskega, ki je intenzivno poskušalo najti rešitev za vprašanja, ki ji izpostavlja Bolgarija, a najprej je treba počakati na izid bolgarskih volitev.

Tudi predsednica Evropske komisije von der Leyenova je izpostavila pomen širitve ter premikov glede Severne Makedonije in Albanije, češ da EU mora držati besedo. Poudarila je tudi, da glede širitve s slovenskim predsedstvom delijo iste cilje.

Pomen širitve so izpostavili tudi mnogi evropski poslanci v razpravi in izrazili upanje, da bo med šestmesečnim slovenskim predsedovanjem mogoče doseči bistven napredek v odnosih z državami Zahodnega Balkana.