Bodoča zobozdravnica po prometni nesreči pozabila vse medicinsko znanje

S Klaro Krošelj se dobiva na stadionu, kjer je pravkar odtekla svoje kilometre. Že od najstniških let je navdušena športnica, leta 2013 so jo okronali tudi za miss športa, in ne le ona, pač pa tudi njeni zdravniki so prepričani, da je tako uspešno okrevala tudi ali predvsem zato, ker je v rehabilitacijo vključila toliko telesne aktivnosti.

Njeno življenje je tiste pomladi leta 2019 viselo na nitki. Kot je povedala za rubriko Vaš svet v oddaji Svet na Kanalu A, ni sicer utrpela nobene druge poškodbe: "Nisem imela nobenega zloma, niti ene praske, le možganski hematom. Ampak to je huda poškodba, možgane mi je zalila kri." 57 dni je bila v komi, ko se je naposled prebudila, se je začela dolga in zahtevna rehabilitacija. Med dolgotrajnim ležanjem so njene mišice upadle. "Atrofirale so mi mišice na obrazu, tako da sem se na novo učila govoriti. Seveda se je enako zgodilo z mišicami po vsem telesu, tako da sem se jih morala na novo naučiti uporabljati. Tudi hoditi nisem mogla," pripoveduje. 

V njenih možganih še vedno ni spomina na dneve in tedne po nesreči, ko je bila najbolj nebogljena: "To je bilo obdobje, ki je bilo za moje najdražje zelo težko. Nihče jim ni mogel napovedati ničesar, niso vedeli, ali si bom sploh kdaj opomogla. Jaz pa se tega časa ne spomnim in to je sreča v nesreči. Poškodovan sem imela del možganov, ki se imenuje frontalni lobus, to pomeni, da se vsega nisem ravno v celoti zavedala. Ko se je naposled začela rehabilitacija, sem se, kot pravijo, veliko smejala, nisem imela bolečin."

Njen spomin sega šele v obdobje proti koncu rehabilitacije na Soči, ko je v svoj vsakdan že vpletla tudi učenje. "Sprva sem mislila, da moram takoj, ko pridem iz bolnišnice, na izpit. In sem se začela učiti. Pa sem kaj hitro spoznala, da ne bo šlo tako hitro, kot sem si jaz predstavljala," iskreno pove. Toda predaja ni prišla v poštev. "Delno to pripisujem svojemu značaju. Nikoli nisem rekla, da nečesa ne bom, ne glede na vse nisem želela obupati," pripoveduje. In izpostavi psihologinjo, s katero je na daljavo – to je bil namreč čas epidemije covida-19 – govorila o svoji težavi: "Ona mi je takrat rekla: Klara, ti si res vse pozabila, tako da boš kasneje diplomirala, ampak vseeno boš. Boš pa v tem času dobila izkušnje, ki jih ne bo imel nobeden od tvojih vrstnikov, in to ti bo lahko v življenju prineslo veliko več kot zgolj diploma iz stomatologije. Te njene besede nosim s sabo ves čas."

 Pripoveduje, da je šlo pri njej za difuzno okvaro možganov. "Po domače povedano to pomeni, da so se podatki v njih malo pomešali, mreže so se povezale po svoje. Ampak ko sem začela ponavljati snov, so podatki prihajali po drugih poteh, možganske povezave so se ustvarjale na novo. Tako da sem se sčasoma spomnila literature, tega, kar sem enkrat že vedela. Ampak morala sem še enkrat vse prebrati, se prebiti čez vse gore podatkov," se spominja in doda, da je v tistem obdobju ugotovila, kako zelo ji pri procesu učenja pomaga telesna aktivnost. "Ure in ure sem študirala, slabo sem se počutila, bila sem utrujena, nato pa sem šla teč. In po teku sem spet lahko študirala! Dobila sem nazaj energijo in se učila. Takrat sem začutila tako srečo, ugotovila sem, da mi šport pomeni več kot vse," pove z žarom v očeh, medtem ko se razgibava po teku. "Takrat še nisem vedela, zakaj se tako počutim, potem pa sem začela študirati, kakšen je vpliv gibanja na možganske povezave. In sem res presenečena ugotovila, da obstajajo možganski faktorji, ki se sproščajo v naše telo pri aerobni vadbi in omogočajo boljšo nevroplastičnost, pospešujejo pomnjenje in spomin," pravi. 

Danes že ve, da je bilo to spoznanje eno ključnih za novo poklicno pot, ki si jo želi zgraditi po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu. Med rehabilitacijo in študijem je po eni strani dojela, kako težko se bo na novo naučiti vseh ročnih spretnosti, ki jih zobozdravniki potrebujejo pri svojem običajnem delu, hkrati pa je tudi spoznala, kako pomembna je preventiva. "Vse izhaja iz zob. To je prostor, kjer v naše telo vstopa hrana. Parodontalna bolezen, ki je velik izziv sodobnega sveta, je povezana z velikimi sistemskimi boleznimi. In ustna higiena je zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki na dolgi rok ohranja zdravje našega celega telesa," z žarom pove. Kot predavateljica je gostovala po številnih srednjih šolah in opazila, kako dobro jih lahko nagovarja s svojo osebno izkušnjo: "Pripovedovala sem jim ne le o zdravju zob, pač pa tudi o pomenu prehrane za zdravje, o tem, kako gibanje izboljša kognitivne sposobnosti. In tega si želim – uporabljati strokovno znanje s fakultete, a tudi vse, česar sem se naučila skozi rehabilitacijo, kar sem preizkusila na lastni koži. Zato bom verjetno delovala na področju javnega zdravja in delala predvsem z mladimi, ker sem prepričana, da na njih svet stoji."

Pred Klaro Krošelj so velike življenjske prelomnice. Poleti jo čaka strokovni izpit, jeseni se bo poročila. Srečna je in veseli se prihodnosti, ker ve, da se bo znala soočiti z vsakim izzivom: "Bistvo, ki ga želim sporočiti, je, da se vse da, če mi tako želimo. Zelo težko mi je bilo, svet se mi je podrl na glavo, a rekla sem, da bom zmogla, in sem. Če res verjameš, da lahko, potem lahko. Samo verjeti moraš!"