Letošni dan okoljskega dolga bomo tako tudi letos dosegli prej kot leto pred tem. Lani je bil ta dan 22. avgusta, kar je bilo sicer pozneje kot leta 2019, ko je bil ta dan (tako kot letos) 29. julija. Zamaknitev dneva okoljskega dolga se je zaradi pandemije covida-19 zgodila prvič, odkar ga izračunavajo. 

Da je dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) "spolzel" nazaj na 29. julij, "jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov", je na Twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.

Skupni ekološki odtis se je letos glede na lani povečal za 6,6 odstotka, medtem ko se je skupna zmožnost obnove povečala za 0,3 odstotka, zmožnost obnove gozda pa je upadla za 0,5 odstotka. Izpusti ogljikovega dioksida so se letos glede na lani zvišali za 4,8 odstotka, potem ko so bili lani za 5,8 odstotka nižji kot predlani.

Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovi rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa, ponovno zvišal, a je bil v skupnem nižji kot leta 2019, je v poročilu o izračunu letošnjega dneva okoljskega dolga na svoji spletni strani zapisal Global Footprint Network.

Slovenija je letos svoj dan okoljskega dolga dosegla 30. aprila. Kot so takrat opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoč trend, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.