Nekoč je bila najmodernejša na Balkanu, danes pa nihče ne (po)ve, kaj bo z njo

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) gorenjska statistična regija obsega dobrih 10 odstotkov celotne površine Slovenije, v njej živi približno 210.000 prebivalcev, sestavlja jo 18 občin, od tega jih je sedem na zgornjem Gorenjskem. Da pri jeseniški bolnišnici ne gre zgolj za Jeseničane, ampak tudi za druge Gorenjce in celo za tiste na drugi strani Vršiča, so v sredo prišli povedat tudi drugi župani.

Kranjskogorska županja Henrika Zupan je nad odločitvijo za Kranj ogorčena. Opozorila je, da bi to za njihove občane pomenilo veliko poslabšanje zdravstvene oskrbe, pot bi se jim podaljšala za 40 kilometrov. Kot pravi, so Kranjskogorčani večinoma zaposleni v turizmu, jeseniška bolnišnica pa je nudila zaposlovanje tudi zunaj tega. Ob tem je spomnila tudi na veliko število turistov v zimski in poletni sezoni ter se vprašala, kako jih bodo v primeru poškodb in nujnih stanj pošiljali v oddaljeni Kranj.

Tudi po podatkih SURS so prav na Gorenjskem med vsemi regijami našteli največ prihodov turistov, kar četrtino vseh. Tako je bilo predvsem zaradi tujih turistov, dodajajo.

Ena izmed najbolj obremenjenih občin je seveda Bled. Tam si prav tako želijo, da bi bolnišnica ostala na Jesenicah. Podžupan Iztok Pesrl je opozoril na prometni kolaps, ki spremlja velikansko število obiskovalcev, v smeri proti Jesenicam pa imajo prosto vsaj cesto čez Kočno, ki je bližnjica tudi za reševalna vozila. Da se predvsem poleti število prebivalcev podvoji ali celo potroji, je opozoril tudi župan Bohinja Jože Sodja: "Dodatne razdalje samo škodijo," je poudaril, da se mu zdi nerazumljivo, da gre bolnišnica, ki je bila mišljena za zgornjo Gorenjsko, v predmestje Ljubljane. Prav tako se mu zdi nepošteno, da se ljudje na obrobju obravnavajo na način, češ saj jih tam ni veliko. 

Podpora Jesenicam sega še dlje, tudi v regijo na drugi strani gorá, v Posočje. Kar nekaj ovinkov nas loči od Jesenic, pravijo v Kobaridu, kjer sicer bazirajo na bolnišnici v Šempetru pri Gorici, toda po besedah kobariške podžupanje ogromno njihovih občanov prihaja tudi na Jesenice. "Kranj za nas ne bo več primeren," je opozorila podžupanja Urška Miklavič. 

Da bi morala regijska bolnišnica ostati na zgornjem Gorenjskem, je prepričan tudi župan Žirovnice Leopold Pogačar, ki je tudi državni svetnik. Županu Kranja je očital, da je regionalizacijo zamešal s centralizacijo. Prepričan je, da bi se na obstoječi lokaciji dalo ceneje dograditi od zdajšnjih do potrebnih kapacitet. Prepričan je, da je šlo za politično odločitev: "Politično so zadovoljni, koalicija je svojemu županu ustregla, naslednja vladna koalicija bo to norost ustavila," je bil oster.

600 novih postelj, kdo bo pa delal?

Začetki razvoja bolnišnične dejavnosti na Jesenicah segajo v leto 1896, ko je Bratovska skladnica kranjske industrijske družbe, ki je skrbela za socialno zavarovanje delavcev v železarni, postavila bolnišnico z 18 bolniškimi posteljami za zdravljenje svojih članov in njihovih svojcev. Zaradi večjega števila delavcev so po prvi svetovni vojni bolnišnico povečali na 50 postelj, potrebe so s širitvijo železarskih obratov še naraščale. Leta 1940 so položili temeljni kamen za bolnišnico z do 130 posteljami, a je načrte zamaknila druga svetovna vojna. Po vojni so nadaljevali gradnjo in aprila 1948 nato odprli takrat najmodernejšo bolnišnico na Balkanu.

Da je bila nekoč res najmodernejša bolnišnica v tem delu Evrope, je potrdila tudi specialistka interne medicine dr. Marija Mulej, ki je bila tam zaposlena vse do upokojitve, še vedno pa predava na jeseniški Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Pravi, da analiza ni upoštevala demografskih značilnosti prebivalstva na Gorenjskem, število postelj v tamkajšnjih že obstoječih bolnišnicah pa po njenih besedah zadostuje evropskim normativom.

"Vsaka odločitev bi morala biti tudi kadrovsko podkrepljena. Ne potrebujemo novih prostorov, ampak kadre," je opozorila. Že zdaj je jeseniški negovalni oddelek zaprt zaradi kadrovske stiske, potrebovali bi več kot 100 novih medicinskih sester. Novo gorenjsko regijsko bolnišnico v Kranju naj bi zgradili v šestih letih, imela bo 600 postelj, gradnja pa je ocenjena na 305 milijonov evrov. "Kdo pa bo v teh lepih novih objektih delal?" se sprašujejo na Jesenicah. 

Prepričani, do so bili neenakovredno obravnavani

Prav tako vztrajajo, da je bila študija, ki jo je za zdravstveno ministrstvo izdelalo koprsko podjetje Elmarkt, neustrezna. Ta je kot primerni lokaciji ocenila Kranj in Radovljico, minimalno prednost dala slednji, lokacija v občini Jesenice pa v tej oceni ni izpolnjevala osnovnega pogoja za izgradnjo nove regijske bolnišnice, to je 60.000 kvadratnih metrov proste gradbene parcele na eni lokaciji. Na Jesenicah vztrajajo, da njihove prednosti niso bile upoštevane, Miha Zalokar je ob tem omenil tudi pomanjkljivosti drugih dveh konkurentov, denimo izgubo kmetijskih zemljišč in stroške odkupa zemljišč.

Zahtevali so tudi mnenji infrastrukturnega in obrambnega ministrstva, za katera pravijo, da ju omenjena analiza ni upoštevala. Lokacija, na kateri bi stala bolnišnica v Radovljici, naj bi bila tako v neposrednem vplivnem okolju hrupa s tamkajšnjega Letališča Lesce, ki je tudi rezervno letališče za Brnik v primeru izrednih ali bojnih razmer, ob kranjski načrtovani lokaciji Zlato polje pa leži tamkajšnja vojašnica. V neposredni bližini takih objektov pa naj se ne bi gradilo bolnišnic.

Prisotni župani so se zato odločili, da bodo uradno pozvali vlado, naj znova pretehta odločitev in opravi racionalen razmislek o prihodnosti zdravstvene mreže v gorenjski regiji. Pozvali bodo, naj se odloči po strokovni, ne politični presoji. Prepričani so, da so bili v celotnem postopku neenakovredno obravnavani, ob tem pa opozarjajo, da od ministrstva za zdravje še vedno niso dobili pojasnil o metodologiji analize, na podlagi katere regijska bolnišnica ni bila uvrščena na območje Jesenic.

Vztrajajo, da imajo Jesenice vse potrebne pogoje za regijsko bolnišnico: "Splošna bolnišnica Jesenice že deluje kot regijska bolnišnica z dobro prometno povezavo, tradicijo in bližino izobraževalnih ustanov, kot sta Srednja šola Jesenice in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin." Skrbi jih odliv kadrov in tudi, kaj bi premik pomenil za jeseniški srednjo šolo in fakulteto za zdravstvo, za kateri je potrebna klinična praksa.

Vlado bodo pozvali k ponovnemu razmisleku

Jeseniški župan Peter Bohinec je izpostavil: "Jesenice so regijsko zdravstveno središče in borili se bomo, da tako ostane tudi naprej." Spomnil je na velike napore, ki so jih vložili v ohranitev in nadgradnjo obstoječe bolnišnice, za katero sedaj ni jasno, kakšna usoda jo čaka. Omenjalo se je, da bi lahko bila preoblikovana v negovalno bolnišnico.

V zadnjih letih je bilo v nadgradnjo SBJ vloženih več kot 20 milijonov evrov, zato menijo, da bi bilo bolj racionalno sredstva nameniti nadaljnji nadgradnji že obstoječe infrastrukture: "Zakaj zapravljati davkoplačevalski denar za neke zidove, ki bodo zopet prazni? Vlado bomo pozvali, naj naredi nekaj na področju kadra, zaposlovanja, da bomo imeli ustrezno število medicinskega in negovalnega osebja, ki nas bo Gorenjce lahko negovalo in zdravilo," nam je dejal jeseniški župan.

'Absolutno nesprejemljivo, da se uniči taka dediščina'

"Jeseniška bolnišnica mora ostati iz geografskih razlogov, zaradi svoje tradicije, strokovnih kapacitet, izobraževalnega programa. To bi bilo absolutno nesprejemljivo, da se uniči taka dediščina, hkrati pa imajo zame povsem jasno perspektivo kot splošna bolnišnica z dvema močnima oddelkoma, močno dnevno bolnišnico, kjer lahko razvijajo stroko, in seveda s celotno poliklinično dejavnostjo, kjer pacienti prihajajo na specialistične preglede, prve in kontrolne preglede, kratke terapije. Lahko bi rekel, da dobesedno to, kar jeseniška bolnišnica danes že počne," je nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber poudaril, da je ključno, da v mestu v vsakem primeru ostane splošna bolnišnica s široko poliklinično dejavnostjo.

A Jeseničani se bojijo, da bi se pri njih vse zaprlo, če bo nova lokacija res ostala v Kranju. "Zame je to nemogoče, kakorkoli bi kakšen nespameten politik, ki se pojavi in odide, odločal. Ampak to se ne bo zgodilo. Že, če pogledate geografski položaj, imajo Jesenice ključen položaj, da potrebujejo bolnišnico. Ali se imenuje regijska s celovitim programom ali ima nekaj programov, ki jih pa zelo dobro obvladuje na način, da se pacienti lahko vanjo zatečejo, je pa pravzaprav irelevantno," je poudaril, kako pomembno je za ljudi, da tam ostanejo vstopna vrata.

Z vprašanjem, kakšni so po odločitvi vlade za novo regijsko bolnišnico v Kranju njihovi konkretni načrti z obstoječo jeseniško, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje. Tega očitno za zdaj še ne vedo niti sami. Odgovorili so namreč le, da bodo po sprejemu novele zakona o zdravstveni dejavnosti na podlagi potreb prebivalstva pripravili predlog zdravstvene mreže: "Ta bo opredeljena za vse ravni zdravstvenega varstva in bo omogočala učinkovito ter optimalno zagotavljanje zdravstvenih storitev." Za 24ur.com so zagotovili le, da bo Splošna bolnišnica Jesenice ostala pomemben del zdravstvene mreže.