Novela javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogoča delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, bi pa lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa so sejo obstruirali.
"Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer, zagotavljanje večje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije," je ob njeni predstavitvi v državnem zboru dejala ministrica za zdravje Valentiona Prevolnik Rupel.
Glavne spremembe:
Zdravnikom v javnih zdravstvenih zavodih bo prepovedano opravljanje samoplačniških zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih zunaj javne mreže.
Delo pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju bo dovoljeno le pod strogimi pogoji:
- Matični zavod bo moral imeti izpolnjen program Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
- čakalne dobe ne bodo smele biti presežene,
- delavec ne bo smel odklanjati nadurnega dela ali dežurstev v svojem zavodu.
Država bo na drugi strani spodbujala zdravnike, da več delajo v matičnih ustanovah. Novela omogoča sklepanje davčnejše ugodnih podjemnih pogodb z lastnim delodajalcem, če bo delavec seveda 100-odstotno zaposlen in bo storitev na seznamu, ki ga določi minister za zdravje.
Zdravstvene storitve, ki jih izvajajo javni zavodi in koncesionarji se izvajajo na nepridobiten način. Koncesionarji torej po novem ne smejo več prosto razpolagati z dobički. Morebitne presežke morajo nameniti v investicije, razvoj zdravstvene dejavnosti, plače zaposlenih in podobno.
Na vprašanje, kaj pričakuje od stroge razmejitve med zasebnim in javnim zdravstvom, je ocenila, da je glede tega predvideno zelo dolgo prehodno obdobje, ki je dovolj dolgo, da lahko zdravniki razmislijo, kje in na kakšen način bodo delali. Samo ministrstvo pa po sprejetju novele po njenih besedah čaka še kar nekaj dela. "Pripraviti moramo precej podzakonskih predpisov, kjer bomo tako kot do zdaj sodelovali z vsemi deležniki, da bomo lahko uredili to področje tako, da bo delovalo čim bolj optimalno," je dejala.
Golob: Končujemo s škodljivimi dvojnimi praksami
"Krepitev javnega zdravstva je bila in ostaja ena ključnih prioritet te vlade. To je obljuba, ki smo jo dali ljudem – in danes smo naredili pomemben korak k njeni uresničitvi. Po skoraj letu dni usklajevanj je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. S tem zakonom jasno ločujemo javno od zasebnega zdravstva in končujemo s škodljivimi dvojnimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem," je po sprejetju novele zakona sporočil predsednik vlade Robert Golob. "Naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh," je še dodal.
Odzvali so se tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Sprejeti zakon po njihovem prepričanju po več desetletjih nedorečenosti končno postavlja jasna pravila igre. "Na prvo mesto postavlja pravice in dobrobit bolnikov ter gradi temelje sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, pregleden in trajnosten," so zapisali.

Poleg ureditve razmerij med javnim in zasebnim delom zakon po njihovi oceni vsebuje še vrsto drugih rešitev, s katerimi krepijo osnovne gradnike javnega zdravstva, so navedli.
V opoziciji in zdravniških organizacijah svarijo pred posledicami predloga novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. V koaliciji pa poudarjajo, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme.
Kljub dopisu ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel so poslanci v predlogu novele ohranili določilo, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. V torek so koalicijski poslanci v izjavah za medije znova zagotovili, da bodo to določilo ohranili.
Sklic izredne seje 'z danes na jutri', SDS jo obstruira
Poslanci največje opozicijske stranke so današnjo sejo obstruirali, prepričani so namreč, da bi morali predlog obravnavati na redni in ne na izredni seji. Predlog zakona je bil v parlamentarno proceduro vložen po rednem postopku, na rednih sejah so opravili tudi prvo in drugo obravnavo. "Nato pa je, žal ponovno, z danes na jutri prišel sklic izredne seje za tretjo obravnavo predloga zakona. V Državnem zboru Republike Slovenije se tako nadaljuje praksa, ko se brez verodostojne argumentacije, temelječe na Poslovniku državnega zbora, zlorablja parlamentarne postopke in ustvarja namišljena izredna stanja," so pojasnili.

Prepričani so, da se s tem krši poslovnik državnega zbora, ki pravi: "Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje."
"Naša prisotnost in sodelovanje na današnji seji bi tako pomenila podporo nadaljnjemu kršenju Poslovnika državnega zbora in izrabo moči parlamentarne večine, zato smo na podlagi 2. odstavka 65. člena poslovnika napovedali obstrukcijo oziroma odsotnost vseh članov poslanske skupine SDS na 99. izredni seji državnega zbora," so sporočili odločitev.
Fides v četrtek o možnosti zahteve za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti
Glavni odbor sindikata Fides bo v četrtek odločal o možnosti vložitve zahteve za ustavno presojo novele. Ob tem pričakujejo, da bo svojo vlogo varuha ustavnosti opravil tudi DS in na zakon podal veto.
"Zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, dodatno obremenjuje že preobremenjen zdravstveni sistem in ne rešuje ključnih težav v javnem zdravstvu, najbolj bodo pa trpeli prav bolniki," so v odzivu za STA poudarili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Dodali so, da so na škodljivost novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozarjali ves čas zakonodajnega postopka, skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami, s pravno stroko in številnimi opozorili iz prakse. "Na žalost je bil zakon, kljub vsem utemeljenim opozorilom, sprejet," so dodali.
KOMENTARJI (289)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.