Za Reuters so potek dogovorov potrdili različni viri. Vsi sicer pravijo, da naj bi Rusija še razmišljala o dobavi protiladijskih raket Jahont oz. znanih tudi kot P-800 Oniks. Wall Street Journal je že julija poročal, da Rusija razmišlja o dobavi raket jemenskim upornikom, ki povzročajo preglavice v Rdečem morju, in proti katerim že več mesecev poteka vojaška operacija zahoda z dvomljivo učinkovitostjo. Retuers razkriva, da je v posel, kot posrednik, vključen Iran.
Hutijevci so novembra lani, v solidarnosti s Palestino, začeli izvajati napade z brezpilotnimi letali in protiladijskimi raketami na trgovske in vojaške ladje v Rdečem morju. Kot so večkrat zatrdili, so njihov cilj izraelski vojaški in trgovski zavezniki. Potopili so najmanj dve ladji in zasegli še eno, s čimer so povzročili motnje v svetovni pomorski trgovini, saj so transportne družbe prisilili k preusmerjanju tovora in povečali stroške zavarovanja za ladje, ki plujejo po Rdečem morju. V odgovor sta ZDA in Velika Britanija najavili operacijo "Varuh blaginje" in napadli položaje Hutijevcev, vendar jim ni uspelo zaustaviti napadov skupine.
Dva regionalna uradnika, ki sta seznanjena s pogovori, sta dejala, da so se Hutijci in Rusi srečali v Teheranu vsaj dvakrat letos in da pogovori o zagotovitvi več deset raket, ki imajo doseg približno 300 kilometrov. Novi pogovori s posredništvom Irana pa naj bi se odvili v prihodnjih tednih. Rusija je pred tem Siriji in Hezbolahu, ki ga podpira Iran, dobavila omenjene rakete.
Niti iranska misija v ZN niti rusko obrambno ministrstvo se nista odzvala na novinarska vprašanja Reutersa. Hutijevci pa novinarjem odgovarjajo, da "nimajo o informacij o omenjenih zadevah".
Neimenovan visoki ameriški uradnik ni želel imenovati specifičnih oborožitvenih sistemov, ki bi jih lahko prejeli v Jemnu, vendar je potrdil, da se je Rusija pogovarjala o dobavi raket Hutijem, razvoj dogodkov pa je označil za "zelo zaskrbljujoč". Kakršna koli prizadevanja za krepitev zmogljivosti Hutijev bi "spodkopala skupni mednarodni interes za svobodo plovbe in stabilnost v Rdečem morju ter na širšem Bližnjem vzhodu".
Rusija in Iran po izbruhu vojne v Ukrajini krepita vojaške vezi. Teheran naj bi Moskvi poslal balistične rakete za uporabo proti Ukrajini, so ZDA sporočile v začetku tega meseca. Visoki ameriški uradnik je dejal, da so pogovori med Rusijo in Hutiji "videti, kot da so povezani z našo politiko v Ukrajini in s tem, kar smo ali nismo pripravljeni storiti." ZDA in Velika Britanija namreč preigravata možnost, da bi Ukrajini dovolili uporabo svojega orožja daljšega dosega na ruskih tleh.
Putin je junija dejal, da bi Rusija recipročno poslala orožje dolgega dosega sovražnikom Zahoda.
"Oniks bi spremenil pravila igre v Rdečem morju"
Jakont oz. Oniks velja za eno naprednejši protiladijskih raket, ki je ni enostavno prestreči. Raketa namreč leti precej nizko nad morsko gladino in z več kot dvakratno hitrostjo zvoka, zato jo je težje zaznati. Fabian Hinz, strokovnjak za balistične izstrelke pri Mednarodnem inštitutu za strateške študije, je dejal, da bi dobava raket spremenila pravila igre pri zagotavljanju regionalne varnosti. "P-800 je veliko bolj zmogljiv sistem od protiladijskih balističnih in vodenih izstrelkov, ki so jih Hutijci uporabljali doslej," je za Reuters dejal Hinz.
Ne samo, da bi Hutijci z njimi lahko ogrožali ameriške, britanske in druge vojaške ladje, ki ščitijo komercialna plovila v Rdečem morju pred brezpilotnimi letali in raketnimi napadi, ampak bi jih lahko uporabili kot orožje za napade na kopnem, kar bi Savdska Arabija prepoznala kot grožnjo, je rekel Hinz. Prav zaradi tega naj bi Savdijci Moskvi, s katero imajo sicer dobre odnose, neposredno izrazili zaskrbljenost.
Hinz je dejal, da bo morala Rusija pomagati pri dostavi raket, vključno z vzpostavljanjem njihove operativnost in usposabljanjem Hutijcev za uporabo, ne da bi pri tem dobavo odkrile in uničile ZDA. Ameriški uradnik je posvaril pred možnimi hudimi posledicami. "Hutijci že povzročajo dovolj škode v Rdečem morju in to bi jim omogočilo, da je naredijo še več."
Kako pa je v praksi? Rusija je raketo večkrat, a ne pogosto, uporabila v Ukrajini. Prvič 1. maja 2022, ko so z raketami napadli cilje v okolici pristaniškega mesta Odesa. 19. julija 2023 so z raketami napadli objekte za shranjevanje pšenice. Tiskovni predstavnik ukrajinskega vojnega letalstva Jurij Ignat je o raketah povedal, da jih je izjemo težko prestreči. "Letijo s hitrostjo več kot 3000 kilometrov na uro, to je zelo hitro. Med 'križarjenjem' se lahko dvignejo višje, ko pa se približajo tarči pa nato potujejo 10 do 15 metrov nad gladino." Ignat je dejal, da z dostopno protiletalsko obrambo, rakete "praktično ni mogoče sestreliti". Ob tem pa je dodal, da se so nekaj uspeha dosegli z uporabo opreme za elektronsko bojevanje in da je med napadom 23. septembra 2023 raketa zgrešila cilj, saj je nenadoma zgubila smer.
Rusija je nazadnje o raketi Oniks poročala marca letos, ko naj bi rakete prejele nove aktivne glave za usmerjanje k cilju, ki naj bi zvišale natančnost izstrelka.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.