Skrajneži zavzeli že polovico Kobaneja, lahko mu grozi pokol

Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice je dejala, da je Turčija ZDA dovolila, da v boju proti skrajnežem Islamske države (IS) uporabi njena letalska oporišča, tudi v ključnem oporišču v Incirliku blizu meje s Sirijo. 

V nedeljskem pogovoru za ameriško televizijo NBC je dodala, da je Turčija nedavno tudi dovolila ZDA uporabo svojih vojaških oporišč in ozemlja "za urjenje zmernih sirskih opozicijskih sil" in za "aktivnosti v Iraku in Siriji", poroča britanska medijska mreža BBC. "Gre za nove zaveze, ki jih zelo pozdravljamo," je dodala.

Neimenovani turški predstavnik pa je kasneje te izjave zanikal in dejal, da med Turčijo in ZDA ni novih dogovorov glede uporabne oporišč, vključno s tistim v Incirliku. Slednjega sicer ameriška vojska že uporablja v logistične in humanitarne namene. Tam je nameščenih okoli 1500 ameriških vojakov.

Turški predstavnik je pojasnil, da se pogajanja med Turčijo in ZDA nadaljujejo, in sicer na podlagi pogojev, ki jih je postavila Ankara. Med njimi je vzpostavitev varne cone v Siriji z območjem prepovedi letov. "Naše stališče se ni spremenilo," je poudaril. Med drugim naj bi po napovedih britanskega BBC v Turčijo ta teden prišla skupina ameriških vojaških strokovnjakov, ki se bo s turško stranjo pogovarjala tako o programu urjenja zmernih sirskih sil, ki je del ameriške strategije boja proti IS, in o misijah, ki bi lahko vzletale iz turških oporišč.

Ameriška letala, ki so obstreljevala skrajneže IS, so do zdaj vzletala iz oporišč v Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu in Katarju. Ameriška vojaška letala F-16 so od lanskega leta nameščena tudi v Jordaniji, Pentagon pa ima dogovor z Omanom o uporabi njegovih vojaških oporišč.

Turčija meji na Irak in Sirijo, odločno pa nasprotuje, da bi tam kopensko posredovala proti IS, deloma zaradi nenaklonjenosti oboroževanju kurdskih sil, ki se borijo s skrajneži IS, saj ima doma močno kurdsko manjšino.

Zavzeli Hit, ogrožen tudi Ramadi

Skrajneži so v Iraku zasedli mesto Hit v provinci Anbar. Iraška vojska se je pred tem namreč umaknila iz mesta in odšla branit bližnje vojaško letališče Asad. "Hit je zdaj pod 100-odstotnim nadzorom IS," je dejal neimenovani policijski načelnik v Ramadiju.

Asad je veliko vojaško oporišče severozahodno od Hita in je eno zadnjih, ki je v provinci Anbar še pod nadzorom vladnih sil. Vladne sile so namreč v zadnjih tednih v provinci Anbar precej nazadovale, oblasti pa že svarijo, da bi lahko padel tudi Ramadi, ki je prestolnica te province.

Ogroženo je tudi bližnje mesto Amiri, ki je strateško zelo pomembno. Prek mesta namreč poteka dostavna pot iz Anbarja v Bagdad in proti jugu države.

Skrajna Islamska država beleži nove uspehe pri osvajanju kurdskega mesta Kobane na severu Sirije, kjer so njeni borci danes po srditih spopadih s kurdskimi silami prodrli v središče mesta, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Džihadisti so poleg tega v Iraku zasedli pomembno vojaško bazo v mestu Hit v zahodni provinci Anbar.

 Po najnovejšem vojaškem uspehu Islamska država sedaj nadzoruje polovico Kobaneja, ki ga je začela oblegati pred skoraj mesecem dni. Čeprav jih z napadi poskušajo ustaviti letala ZDA in njihovih arabskih zaveznic, pa džihadistom doslej niso preprečila napredovanja.

Politik iz Kobaneja Fejza Abdi, ki se trenutno nahaja v izgnanstvu v Turčiji, je povedal, da so skrajneži Kobane obkolili z južne, zahodne in vzhodne strani. Posvaril je pred pokolom, če obkolijo še sever mesta. "Če jim uspe prevzeti nadzor nad tem območjem, bodo zaprli vse poti do mesta in začeli pokol," je opozoril. 

Zjutraj letala spet napadla

V silovitih spopadih so kurdskim borcem danes zjutraj na pomoč priskočila letala mednarodne koalicije. Izvedla naj bi pet napadov na položaje IS južno od mesta, navedbe Sirskega observatorija za človekove pravice navaja nemška tiskovna agencija dpa.

V mesecu boja za Kobane je bilo ubitih najmanj 553 ljudi, od tega 298 borcev IS, navaja Sirski observatorij za človekove pravice. Več sto tisoč ljudi iz mesta je pobegnilo, od tega okoli 200.000 v Turčijo.

Džihadisti pozdravljajo zasužnjevanje Jazidinj

Med hitro širitvijo Islamske države in preganjanjem Jazidov so skrajneži zajeli več žensk in otrok. Te zdaj kot sužnje prodajajo svojim borcem. Žrtve so postale njihov vojni plen. Tako priznavajo avtorji prispevkov v zadnji izdaji časopisa samooklicane Islamske države Dabiq. Kot poročajo so ženske in otroke razdvojili in jih ponudili svojim borcem, ker Jazidi nimajo možnosti, da se spreobrnejo, saj da je njihova vera skupek različnih ver.

Islamski verski voditelji na Balkanu: Gre za zlorabo verskih izrazov, početja skrajnežev ni moč upravičiti

Verski voditelji islamskih skupnosti na Balkanu so se konec tedna sešli na konferenci na Dunaju. Dvodnevne konference so se udeležili veliki muftiji iz Srbije, Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Sandžaka ter visoki predstavniki islamske skupnosti iz Albanije, BiH, Kosova, Slovenije, Madžarske in Nemčije.

Kot so poudarili, grobih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešili skrajneži, ni moč z ničimer upravičiti. Zlorabo verskih izrazov je treba odločno zavračati in tudi ukrepati proti temu.

Iz Slovenije se je konference udeležil tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, ki je povedal, da je udeležence konference seznanil s tem, da so tudi v sicer majhni Sloveniji opazili, da se nekateri hodijo borit na krizna območja v Siriji in Iraku. Hkrati je opozoril na stigmatizacijo muslimanov zaradi terorizma islamskih skrajnežev.

Porić je poudaril, da je treba ovreči teorijo, da so za to krivi vsi muslimani. Na srečanju so še poudarili, da je zatiranje ekstremizma naloga vseh islamskih skupnosti, v kateri morajo aktivno sodelovati vsi muslimani.

Ekstremizem škodoval ugledu islama

Ugotovili so, da sta terorizem in vladavina nasilja škodovala ugledu islama, kar ima dramatične posledice za muslimane. Zatiranje ekstremizma je naloga vseh islamskih skupnosti, v kateri morajo aktivno sodelovati vsi muslimani.

Med ukrepi so tudi skupna izjava voditeljev verskih skupnosti proti terorizmu in ekstremizmu, vključno z akcijskim načrtom preprečevanja tovrstnega ravnanja in nadaljnjim izobraževanjem glede ideologij nasilja.

Za izgradnjo zaupanja je pomemben tudi dialog med muslimani ter sodelovanje z muslimanskimi skupnostmi v balkanskih državah, ki imajo izkušnje s "pluralno identiteto", krepitev vloge žensk, postavljanje imamov za zgled, namenjanje posebne pozornosti tistim, ki so se spreobrnili v islam, ter kritično in uravnoteženo predstavljanje islama v medijih.