"Če se varnostni svet OZN odloči, da uveljavi politiko OZN, mora vsaka država sodelovati pri tem," je dejal savdski zunanji minister Saud al-Fajzal. "Jasno je, da je volja mednarodne skupnosti – ne glede na grožnje, ki jih utegne predstavljati Irak - da se grožnja odpravi brez smrti enega vojaka ali enega samega strela," je dejal minister za ameriško televizijsko postajo CNN. Minister je še dejal, da mora biti vojaška akcija zadnji izhod. Gre za velik premik v arabski politiki glede Iraka. Pred tem so arabske oblasti napovedovale, da ne bodo ponudile svojega ozemlja za napad na Irak, kot so to storile pred enajstimi leti med operacijo 'Puščavski vihar'. Savdski princ je ob tem pozdravil Bushevo odločitev, da bo glede Iraka iskal mednarodni konsenz.
Ameriške oblasti v zadnjem času poudarjajo, da se mora vprašanje Iraka razrešiti na ta ali oni način v nekaj tednih. Če Savdska Arabija dopusti uporabo svojega ozemlja, bodo ZDA lahko uporabljali letalsko oporišče Princ Sultan, kjer imajo zadnje desetletje stacioniranih okoli 5 tisoč vojakov.
Ameriške oblasti medtem pritiskajo na ZN, da prisilijo Irak k izpolnjevanju resolucij Varnostnega sveta ZN in se s tem izognejo ameriškemu napadu. Državni sekretar Colin Powell in svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice sta včeraj na ameriških televizijah ponovila stališče, da morajo ZN ukrepati hitro.
Iraški oporečnik: Irak bi jedrsko orožje lahko imel do božiča
Irak bi lahko do božiča izdelal jedrsko orožje, predvsem s pomočjo urana, ki ga je skrivaj uvozil iz Brazilije, je za britanski dnevnik Times povedal iraški oporečnik in strokovnjak za jedrska vprašanja Hidir Hamzaj. Hamzaj, ki je sodeloval pri vzpostavljanju programa iraške jedrske oborožitve, dodaja, da bi režim Sadama Huseina lahko v naslednjih mesecih izdelal tri jedrske bombe, če tega že ni storil. Misija mednarodnih inšpektorjev ZN za razorožitev v Iraku bi se morda lahko pokazala za nezadostno pri določanju položajev jedrskih sistemov, četudi bo brezpogojna.
Hamzaj je iz Iraka pobegnil leta 1994, vendar naj bi bil po njegovih besedah še vedno v stiku z nekaterimi v državi. Po besedah Hamzaja Irak trenutno obdeluje šibko obogaten uran, ki so ga pred več leti kupili v Braziliji. "Če Sadam Husein ne bo hitro ustavljen, bo ustvaril celotno industrijo jedrske oborožitve, ne le nekaj bomb," je še opozoril iraški oporečnik, ki je pobegnil v ZDA.
Sicer pa je Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS) minuli teden objavil poročilo z oceno, da bi Irak za proizvodnjo za jedrsko bombo potrebnega radioaktivnega materiala potreboval še več let in pomoč iz tujine. Vendar pa bi iraški režim lahko proizvedel atomsko orožje v nekaj mesecih, če bi jedrski material dobil iz tujine, ocenjuje študija.
IAEA vztraja pri obnovitvi nadzora nad iraškim orožjem
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki je na Dunaju začela redno letno konferenco, vztraja, da bi bilo nujno vnovič vzpostaviti mednarodno misijo Združenih narodov za razorožitev Iraka. Tako bi se mednarodna skupnost prepričala, da Irak ni sposoben pridobiti jedrskega orožja, je povedal generalni direktor IAEA Mohamed El Baradei. Dodal je, da agencija, ki deluje v okviru ZN, od leta 1998 ni dobila nobenega dokaza, da bi Irak prekinil z izdelavo materialov, potrebnih za jedrsko orožje.
Po vojaškem porazu v vojni z mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA leta 1991 je Irak obljubil, da bo pod nadzorom mednarodnih inšpektorjev, med katerimi so bili tudi strokovnjaki IAEA, uničil orožje za množično uničevanje. Po sedmih letih se je Irak odločil, da se mednarodni inšpektorji vmešavajo v njegove notranje zadeve in jih ni več spustil v državo. Odtlej ZDA opozarjajo na iraško nevarnost in zahtevajo vojaško posredovanje, če iraški režim ne bo upošteval resolucij ZN.
Avstralija bi sodelovala v napadu tudi brez mandata OZN
Avstralski obrambni minister Robert Hill pa je pred avstralskim parlamentom dejal, da bi avstralska vlada lahko sodelovala v operaciji ZDA proti Iraku, tudi če ZN zanjo ne bodo dali zelene luči. Hill je predstavil stališče vlade po srečanju avstralskega zunanjega ministra Alexandra Downerja z iraškim kolegom Nadžijem Sabrijem na sedežu ZN v New Yorku.
Sabri naj na srečanju ne bi povedal nič, kar bi pokazalo, da bo Bagdad spoštoval zahteve ZN, ki zadevajo prihod mednarodnih inšpektorjev za razorožitev. Downer bo sicer o morebitnem avstralskem sodelovanju v vojaški akciji v Iraku pred parlamentom v Canberri spregovoril v torek.
V ZDA glede napada vse bolj konkretni
Ameriški predsednik George Bush je že večkrat opozoril, da Irak predstavlja grožnjo za ves svet, ker proizvaja orožje za množično uničenje, med drugim pa si tudi prizadeva pridobiti jedrsko orožje. Iraška vlada na drugi strani zanika takšne obtožbe, ugotovitve inštituta IISS pa ocenjuje kot "netočne obtožbe", ki naj bi v Washingtonu in Londonu služile kot izgovor za agresijo. Nekdanji član Posebne komisije ZN za razorožitev Iraka, Scott Ritter, sicer oster kritik ameriške politike do Iraka, pa je nedavno ocenil, da Irak ni sposoben proizvesti orožja za množično uničevanje, obenem pa je opozoril, da bi moral Bagdad to dokazati z odobritvijo prihoda inšpektorjev ZN v državo.
Časnik Wall Street Journal je citiral glavnega svetovalca za gospodarstvo Bele hiše Lawrenca Lindseya, ki ocenjuje, da bi za vojno proti Iraku ZDA lahko porabile od 100 do 200 milijard dolarjev. Ta ocena je veliko višja od ocene, ki jo je nedavno objavilo ameriško obrambno ministrstvo, ki meni, da bi vojna ZDA stala 50 milijard dolarjev. Po mnenju Lindseya pa takšna vojna ne bi vplivala na ameriško gospodarstvo, niti ne bi povzročila recesije ali povečane inflacije.
Iraški dnevnik As-Saoura pa je ZDA očital, da nimajo pravice govoriti o spoštovanju in avtoriteti ZN, saj so jih spremenili v "sredstvo, ki je na voljo njihovi agresivni zunanji politiki". Dodaja še, da so ZDA zadnja država, ki bi se lahko pretvarjala, da si želi učinkovito in ugledno mednarodno organizacijo.
