Pomembni premiki: bo psihoterapija končno postala bolj dostopna?

Najnovejšo različico zakona o psihoterapevtski dejavnosti bodo na vladi predvidoma obravnavali še ta teden, po naših informacijah že jutri. In kaj vse zajema zakon? Po tem, ko je Ministrstvo za zdravje predstavilo že več predlogov (na zadnji predlog so po javni razpravi prejeli več sto pripomb), so nam predstavili najnovejšo različico.

Predlog zakona bi psihoterapijo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža uvrstili med zdravstvene dejavnosti, hkrati bi uvedel zbornico, ki bi psihoterapevtom, ki bi izpolnjevali zahtevane pogoje, podeljevala licence. 

Kako bomo prišli do psihoterapevtske pomoči?

Ob naraščanju stisk otrok in mladostnikov se danes vlogo psihoterapevtov razume drugače. Če so včasih s pomočjo psihoterapije zdravili zgolj duševne motnje in bolezni, se danes na psihoterapevte obračamo tudi zaradi drugih težav, ki nam povzročajo stiske.

Medtem ko bodo klinični psihologi in psihiatri svoje delo še naprej opravljali, kot so ga do zdaj, se bodo v zdravstveni sistem vključili še psihoterapevti, ki ne bodo zdravili duševnih bolezni, pač pa bodo z različnimi, od ministrstva in zbornice odobrenimi psihoterapevtskimi pristopi skrbeli za duševno zdravje.

Če bo zakon sprejet, bomo do psihoterapevtske pomoči lahko prišli na tri različne načine. Po eni strani bomo lahko do psihoterapije še naprej dostopali pri zasebnikih, vendar bomo lahko prek registra preverili, ali psihoterapevt dejansko izpolnjuje vse zahtevane pogoje za opravljanje poklica.

Novost, ki uporabnikom prinaša največjo prednost, je ta, da bomo do pomoči lahko prišli tudi prek primarnega in sekundarnega zdravstvenega sistema. Na psihoterapijo nas bo lahko prek napotnice napotil osebni ali izbrani zdravnik, v bolnišnicah bodo psihoterapevti delovali kot del integrativnega tima, ki ga vodi zdravnik. Na ministrstvu predvidevajo, da bi lahko v letu 2026 delovalo 20 timov, v letu 2027 pa še enkrat toliko.

Brez napotnice si bomo lahko brezplačno pomoč poiskali tudi v enem od centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma odraslih v centrih za krepitev zdravja.

Psihoterapevti so po zakonu dolžni k psihiatru ali kliničnemu psihologu napotiti vse osebe, ki bi izkazovale resnejše duševne motnje ali bolezenska stanja.

Kdo bo lahko postal psihoterapevt?

Eden glavnih namenov zakona je, da se uredijo tudi pogoji glede tega, kdo lahko postane psihoterapevt, kakšne kriterije mora izpolnjevati ter kje in kako lahko dela. Psihoterapevtsko dejavnost so umestili med zdravstvene dejavnosti, psihoterapevt pa je torej zdravstveni poklic, kar pomeni, da morajo vsi psihoterapevti izpolnjevati temeljno zdravstveno zakonodajo in zakonodajo o pacientovih pravicah.

Vsi, ki bodo želeli delati kot psihoterapevti, bodo morali pridobiti licenco in se vpisati v register psihoterapevtov.

Do naziva psihoterapevt bodo kandidati lahko prišli na dva načina – prek strokovnega usposabljanja in akademskega izobraževanja.

Strokovno usposabljanje

Pri strokovnem usposabljanju so se pojavili očitki, da bodo posamezniki preveč enostavno postali zdravstveni delavci, a na ministrstvu so zagotovili, da to nikakor ne drži. Kot pravijo, so pogoji za pridobitev licence dovolj visoki in zagotavljajo, da nikakor ne gre le za kratke tečaje.

Pojasnili so, da so že osnovna merila in kriteriji visoki, saj mora posameznik, da sploh lahko vstopi v proces strokovnega usposabljanja, dosegati dovolj visoko izobrazbo (8. stopnja oziroma magisterij). Če bi se nekdo iz druge izobraževalne smeri (arhitekt ...) želel izobraziti za psihoterapevta, bi ga čakala najmanj štiri leta strokovnega izobraževanja. Zakon predvideva najmanj 600 ur teoretičnih vsebin, 180 ur osebne izkušnje, 650 ur izvajanja psihoterapevtske obravnave pod supervizijo, 200 ur srečanj s supervizorjem in 300 ur usposabljanja na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij.

Vsakega kandidata čaka zaključno preverjanje, opraviti pa bodo morali strokovni izpit na Ministrstvu za zdravje, ki vsebuje enake skupne vsebine kot ostali regulirani poklici in strokovne vsebine lastnega področja.

Akademsko izobraževanje

Pri akademskem izobraževanju pa gre za akreditirani specializirani študijski program na osmi stopnji (druga bolonjska stopnja) z ustreznimi vsebinami. Prav tako bo moral posameznik opraviti strokovni izpit, na podlagi katerega bo vpisan v register psihoterapevtov in pridobil licenco za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti. Na ministrstvu si sicer dolgoročno želijo, da bi bilo mogoče v čim večji meri naziv pridobiti po akademski poti.

Katere psihoterapevtske pristope bodo lahko uporabljali?

Psihoterapevti bodo lahko izvajali le psihoterapevtske pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo. Hkrati bo pristope dokončno potrdila nova Zbornica za psihoterapevtsko dejavnost v soglasju z Ministrstvom za zdravje.

Poskrbeli so tudi za to, da lahko posameznik opravlja le terapijo iz pristopa, za katerega je izobražen. Če bi želel opravljati še kakšen drug psihoterapevtski pristop, bi se moral dodatno strokovno izobraziti, zakon pa natančno opredeljuje pogoje, kako je to mogoče.

Kdo bo področje nadzoroval?

Velik kamen spotike je bila v preteklosti ustanovitev Zbornice za psihoterapevtsko dejavnost. Zdaj ministrstvo ocenjuje, da je zbornica vendarle najbolj primerna oblika za strokovni nadzor področja psihoterapije. Odgovorna bo za podeljevanje in podaljševanje licenc, hkrati pa bo skrbela za strokovni razvoj področja.

Zbornica bo lahko na zdravstveni inšpektorat prijavila vse morebitne kršitelje, ki bi delo opravljali brez licence, prav tako bodo lahko domnevne kršitelje prijavili psihoterapevti in državljani.

Za kršitelje, torej tiste, ki bi psihoterapijo opravljali brez licence, zaposlili osebo brez licence in podobno, so predvidene kazni oziroma globe.

Ekonomsko-socialni svet dal zeleno luč predlogu Zakona o psihoterapiji

Pomembno je izpostaviti tudi, da je predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti konec marca zeleno luč dal tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Podpora iz vrst pacientov in psihoterapevtov

Predstavniki organizacij pacientov in psihoterapevtov so v sporočilu podprli predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, saj ta "predstavlja velik in nujen mejnik v izboljšanju skrbi za duševno zdravje slovenskih državljanov". 

Za namero Ministrstva za zdravje, da se psihoterapijo zakonsko regulira kot samostojni poklic, so tudi zato, ker predlog zakona prvič v Slovenijo prinaša okvir za izboljšanje kakovosti in varnosti psihoterapevtske dejavnosti za vse uporabnike psihoterapije, kljub temu da ta v več točkah odstopa od njihovih predlogov. 

"Zavezujemo se, da si bomo še naprej prizadevali in sodelovali pri izboljšavah predloga zakona, tako da bo najboljši za ljudi in stroko," so še sporočili.