Si predstavljate, da nekega dne izveste, da je nekdo vkorakal na upravno enoto, ponaredil vaš podpis ter svoje prebivališče prijavil na vašem naslovu, kjer živite z družino? Prav to se je zgodilo našemu bralcu, ki z družino in majhnim dojenčkom živi v Ljubljani. Zdaj je zaskrbljen za varnost sebe in svojcev. "Bivanje neznane osebe, ki se je, da bi pridobila prebivališče na našem naslovu, poslužila kriminalnih dejanj, predstavlja potencialno varnostno tveganje," nam je povedal.
Ko je ugotovil, da je na njegovem naslovu prijavljena še ena neznana oseba, je na ljubljanski upravni enoti nemudoma zahteval izbris nezakonite prijave, a tam so mu odvrnili, da lahko takšen postopek traja tudi več kot leto dni. Sprašuje se tudi, kako je lahko neznanec na njegovem naslovu sploh prijavil svoje prebivališče.
Kljub varovalkam prišlo do zlorabe
Da obstaja več varovalk pri prijavi prebivališča, so poudarili tudi na ljubljanski upravni enoti, kjer so s primerom seznanjeni. Zakon namreč določa, da mora posameznik ob vlogi za prijavo prebivališča predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca.
Pojasnili so, da upravna enota v uradnih evidencah preveri tudi podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno. V kolikor uradnik dvomi v dokazila, pa se skladno z zakonom uvede tudi postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča.
Ob tem so zagotovili, da se resničnost podatkov na pogodbah, v izjavah ali drugih dokazilih vedno preveri. Podatki se preverijo v evidencah GURS, Zemljiški knjigi, Registru stalnega prebivalstva, Matičnem registru, AJPES-u itd.
Kako je kljub vsem varovalkam prišlo do zlorabe?
"Ob prijavi stalnega prebivališča treba predložiti ustrezno dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. V konkretnem primeru je stranka predložila dokazilo, ki pa očitno ni bilo verodostojno – ni bilo izdano s strani lastnika nepremičnine – in je organ spravila v zmoto. Na ta način je dosegla, da je uslužbenec potrdil neresnične podatke.
Zakon o prijavi prebivališča v 7. členu jasno določa, da mora stranka ob prijavi navesti resnične podatke, ki jih potrdi s svojim lastnoročnim podpisom. Uslužbenec sam po sebi ne more ugotoviti, da dokument ni bil podpisan s strani lastnika. Ker gre za sum ponarejenega dokumenta, se zbrana dokumentacija posreduje policiji v nadaljnjo obravnavo," so nam naknadno odgovorili iz Uprave enote Ljubljana.
Na Policijo podal kazensko ovadbo
Na upravni enoti so prijavitelju svetovali tudi, naj Policiji poda kazensko ovadbo, kar je lastnik stanovanja sicer že storil. Da primer obravnavajo, so nam potrdili tudi na Policijski upravi Kranj, kjer je neznanec opravil prijavo prebivališča na sicer ljubljanskem naslovu oškodovanca.
Na podlagi prijave preverjajo dejstva in okoliščine v smeri obstoja morebitnih razlogov za sum "različnih konkretnih kaznivih dejanj", katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti. Ker zbiranje obvestil še poteka, več pojasnil niso mogli podati.
Na Policiji ob tem zagotavljajo, da vse primere, v katerih obstajajo razlogi za sum storjenega kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, obravnavajo z vso skrbnostjo ter v skladu s taktiko in metodiko kriminalističnega preiskovanja. "Policija stori vse potrebno, da izsledi storilca kaznivega dejanja ter zbere dokaze, ki so pomembni za uspešno izvedbo kazenskega postopka. O končnih ugotovitvah Policija obvešča pristojno državno tožilstvo," so dodali.
Upravna enota: S takšnimi zlorabami se ne srečujemo pogosto
Na upravni enoti so medtem zagotovili, da v primerih, ko se pri svojem delu srečajo s ponarejeno dokumentacijo, to Policiji vedno posredujejo. "V kolikor nas Policija kontaktira za pojasnila, predložitev dokumentov, ki so jih stranke predložile, in podobno, z njimi vedno sodelujemo," so dodali.
Na Upravni enoti Ljubljana ob tem dodajajo, da se s takšnimi zlorabami ne srečujejo pogosto: "Glede na število postopkov, ki jih opravimo, je ponarejenih dokazil o pravici do prebivanja na naslovu zelo malo." Pojasnjujejo pa tudi, da je potek postopka odjave prebivališča neznane osebe na naslovu daljši zaradi celotnega procesa pridobivanja informacij, pogosto pa je odvisen od odzivnosti oziroma sodelovanja prič, strank in drugih organov.
Ob zglasitvi lastnika stanovanja 7. aprila, ko je upravni enoti tudi podal obvestilo o neizpolnjevanju prijavne obveznosti za osebo, ki naj bi se na njegovi nepremičnini v Ljubljani nezakonito prijavila, so mu sicer podali vse informacije v zvezi s postopkom prijave in odjave prebivališča oziroma uvedbo postopka ugotavljanja prebivališča.
V konkretnih primerih reševanja tovrstnih zlorab se postopa skladno z določili Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), pravijo na upravni enoti. Na podlagi 18. člena se uvede upravni postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, ki se vedno prične po uradni dolžnosti, torej na pobudo fizične osebe, pravne osebe ali organa, kot je npr. sodišče, izvršitelj. Pred uvedbo upravnega postopka ugotavljanja stalnega prebivališča mora upravni organ postopati skladno s prvim odstavkom 18. člena, ki narekuje upravni enoti, da v primeru dvoma, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, ali je obveščena, da ni izpolnil prijavne obveznosti (prejeta pobuda za uvedbo postopka ugotavljanja s strani fizične osebe, pravne osebe ali organa, kot je npr. sodišče, izvršitelj), posameznika obvesti o obveznosti prijave in ga opozori na posledice.
Pojasnili so tudi, da je upravni postopek ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovitveni postopek, kjer mora uradna oseba skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in določbami ZPPreb-1 ugotoviti resnično dejansko stanje, torej kje posameznik dejansko prebiva. Pri tem mora slediti temeljnim načelom ZUP, ki veljajo kot obvezna splošna pravila pri vodenju samega postopka. Pristojna upravna enota je v samem postopku dolžna zagotoviti vsa procesna jamstva, ki jih v upravnih postopkih določa ZUP, ob navedenem pa zbrati dokaze, na katere lahko opre svojo odločitev v postopku.
"Običajno upravne enote v postopkih ugotavljanja stalnega (ali začasnega) prebivališča odločitev poleg na podlagi opravljenih pisnih poizvedb pri različnih institucijah sprejmejo obvezno tudi na podlagi izpovedi zaslišanih prič, ki so bile zmožne opaziti bivanje stranke na naslovu," so pojasnili. Morebitna odločitev pristojne upravne enote, da posamezniku preneha prijava stalnega prebivališča v Registru stalnega prebivalstva je zgolj v primeru, če se v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva, in mu po določbah 19. člena tega zakona tudi ne more določiti zakonskega prebivališča. "Potek samega postopka je tako pogosto odvisen od odzivnosti oziroma sodelovanja prič, strank in drugih organov," so še pojasnili na upravni enoti.
KOMENTARJI (164)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.