'Ukrepi vlade za blaženje energetske krize v gospodarstvu ne dosegajo ciljev'

Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji ustvari več kot tretjino bruto domačega proizvoda in zaposluje četrt milijona državljanov. Razloge, da država nanjo ne sme pozabiti, našteva predsednik gospodarske zbornice Tibor Šimonka. "Tretjina podjetji je v anketi, ki smo jo izvedli, izrazila ugotovitev, da bodo, če se bo to stanje nadaljevalo, prisiljeni odpuščati in zmanjševati zmogljivosti proizvodnje."

Številne evropske države so šle izven okvirjev Unije in priskočile na pomoč tudi energetsko intenzivnejši industriji, še opozarja Šimonka. "Vlado želimo opozoriti, da še pravočasno nekaj ukrene, drugače bo prepozno."

"Morda je bilo manj razumevanja za industrijo, pa več za energetska podjetja"

Kljub pomoči je elektrika za podjetja še vedno trikrat dražja, kot je bila pred krizo, pravijo trgovci, ki opozarjajo na likvidnostne težave. "Obstaja zelo velika bojazen, da se bo ta likvidnost prelila po celotni oskrbovalni verigi," svari predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

To bi na dolgi rok lahko imelo tudi posledice na cene v maloprodaji. Težave pa so tudi s sklepanjem pogodb za naprej. "Ne razumemo, zakaj Slovenija še vedno ne podaljša regulacije za podjetja do konca leta," se sprašujejo pri gospodarski zbornici. "Zdi se, da dobavna podjetja za elektriko ravno tako odlašajo, in ko zaprosiš za ponudbo za leto 2024, 2025, mine kar tri tedne, da ponudbo dobiš," na težave opozarja Lahova.

Gospodarstveniki opozarjajo še na dvojna merila pri pomoči energetskim distributerjem. Medtem ko je vlada električne distributerje založila z več kot pol milijarde evrov sredstev, naftni distributerji na svoje odškodnine še čakajo. "Verjamemo, da dobronamernost vlade obstaja. Morda je bilo manj razumevanja za industrijo, pa več za energetska podjetja, tam se je rešitev hitro našla," meni Šimonka, ki dodaja, da če ne bo rešitve za gospodarstvo, tudi energetska podjetja ne bodo preživela.