Slovenija je zaradi svoje odvisnosti od uvoza energije na tem področju tudi zelo ranljiva. Na srečo je bila zima v času krize topla, a težav še ni konec. Vladna regulacija namreč velja le do konca avgusta, zaenkrat pa ne kaže, da bi jo želela podaljšati. Povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi 10 megavatnih ur energije, je sicer z regulacijo v lanskoletno-letošnji zimi lahko prihranilo od 500 pa tudi do pet tisoč evrov, kažejo izračuni Elesa.
"Ne verjamem, da se bo taka regulacija, v takšni obliki, nadaljevala tudi v prihodnje," meni generalni direktor družbe GEN energija Dejan Paravan. Istega mnenja je tudi Tomaž Štokelj, generalni direktor družbe HS, ki poudarja, da taka regulacija na dolgi rok niti ni sprejemljiva. Aleksander Mervar, ki sedi na čelu sistemskega operaterja RS Eles, pa ocenjuje, da naj bi cene tudi po koncu regulacije ostale približno enake.
Vsi trije izpostavljajo, da so vladni ukrepi glede omejitve cen energije tako bili uspešni, kljub temu pa opozarjajo, da se ne smemo preveč sprostiti. "Vroče poletje s slabo hidrologijo lahko pomeni neke cenovne skoke. Seveda upam, da ne take, kot so bili lani," pravi Štokelj.
Podjetja se bodo morala sprijazniti z višjimi cenami
Tržne cene elektrike so sicer trenutno nižje kot lani, še vedno pa višje od reguliranih – predvsem za večja podjetja. "So cene, ki so za te odjemalce v povprečju višje od trenutnih tržnih cen, vključno s podporo, ki so jo prejeli s strani države," razlaga Paravan. "Če naslednje leto ne bo vladne podpore, si povprečni odjemalec (za drugo leto, op. a.) danes zakupi elektriko po nižji ceni, kot jo ima letos," dodaja. Zato je smiselno, da podjetja pristopijo k nakupom elektrike za prihodnje leto, meni.
Kljub temu se bodo po napovedih Elesa podjetja z višjimi zneski na položnicah za energijo morala sprijazniti. V tem primeru bodo namreč morala svoja vrata zapreti. Težave bodo imela predvsem podjetja, ki za megavatno uro ne bodo mogla plačati med 180 in 200 evrov, opozarja Mervar.
Skrbi pa nas lahko tudi odvisnost Slovenije od uvoza elektrike. Samo letos smo v povprečju uvozili slabo tretjino električne energije. "Višja uvozna odvisnost lahko pomeni, da država ostane brez elektrike," je tudi opozoril direktor ELESA.
Zato direktorji združeno zagovarjajo tudi prehod v brezogljični samooskrbni sistem in nove naložbe v obnovljive vire energije.
