Politični odzivi po dopustovanju Goloba zadržani, čakajo na ugotovitve KPK

Namestnica vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Tereza Novak ne vidi "nobenega odstopanja od integritete" pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Kot je dejala v izjavi za medije, se posameznik, ki prevzame funkcijo, ne odreče prijateljstvom in znanstvom.

Ob tem je poudarila, da bi morali biti v ospredju zdravstvena in pokojninska reforma. "Škoda, da se fokus usmerja v dogodke, ki sami po sebi v resnici ne razkrivajo nič drugega kot to, da se v Sloveniji veliko ljudi pozna in da pač imamo prijatelje in znance, ne glede na to, da nekateri opravljamo funkcije," je dejala.

Podobno je v svoji izjavi izpostavil tudi podpredsednik in generalni sekretar Gibanja Svoboda, sicer pa tudi podpredsednik vlade Matej Arčon. Po njegovih besedah zgodbi niti ne dajejo veliko pozornosti, saj da ne gre za primer premoženjske koristi na nobeni strani. Kot je navedel Arčon, je predsednik vlade "prespal pri znancu oziroma prijatelju, ki mu je brezplačno odstopil njegovo nepremičnino, ki je sicer ne oddaja".

Ob tem je Arčon navedel tudi, da je bil poslovnež Tomaž Subotič v svet zavoda celjske bolnišnice imenovan leto pred dopustovanjem premierja v njegovi hiši, ter poudaril, da člani sveta zavoda dobivajo za svoje delo minimalen honorar. "Tu ne gre za nobeno korist, ne z ene, ne z druge strani. Gre za neko vez, ki jo imata predsednik vlade in on, se pravi prijateljsko, sta znanca. Če je greh, da prespiš pri znancu oziroma prijatelju, potem pa se res čudim, kaj je tukaj narobe," je pripomnil podpredsednik največje vladne stranke.

V slednji so tako prepričani, da po "več kot uspešni" realizaciji ključnih reform prihaja faza osebnih diskreditacij predsednika vlade. Pričakujejo, da bodo te v letu pred volitvami še eskalirale in "se bodo delale zgodbe, ki jih pravzaprav ni".

Čakajo na ugotovitve KPK

Ob robu obiska v Slovenskih Konjicah je dogajanje komentiral tudi minister za notranje zadeve iz vrst Svobode Boštjan Poklukar. Z ravnanjem premierja nima težav, kot pravi, je tudi sam pogosto pri kom na obisku, zato ne vidi potrebe, da bi premier zaradi tega odstopil. Pričakuje sicer, da bodo svoje delo opravile pristojne institucije, v prvi vrsti Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), če bo to potrebno, pa tudi Policija.

Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ocenil, da je treba zaupati institucijam in da mora zadevo razjasniti KPK. "Na podlagi tega, kar sem slišal, si še ne znam ustvariti slike, je pa za to seveda pristojna komisija. Zagotovo mora vsak državni funkcionar delovati in ravnati na tak način, da se seveda drži najvišjih standardov integritete in da pač ne podlega kakršnimkoli oblikam korupcije," je dejal na načelni ravni.

"Dokler ni pravnomočnih odločb, je težko reči, da ima premier težave z integriteto," je dodal ter pristavil, da ima "koalicija bistveno pomembnejša vprašanja za zaključiti do jeseni".

V NSi pričakujejo, da bodo KPK in organi pregona zadevo prednostno rešili, saj gre za predsednika vlade.

KPK: Pravila o nasprotju interesov kršena največkrat

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je sicer prvič opredelil institut nasprotja interesov že pred 15 leti, leta 2010. "Spoštovanje tega instituta je izjemno pomembno za dobro delovanje pravne države, preprečevanje korupcije, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri porabi javnega denarja," so ob tem ocenili na KPK.

Ne glede na dolgo prakso pa na komisiji še vedno zaznavajo pomanjkljivo poznavanje uradnih oseb, kako ustrezno upravljati tveganja za nastanek nasprotja interesov. "Prav tako uradne osebe pogosto ne vedo, kako morajo ravnati, ko se pri opravljanju javnih nalog srečujejo z okoliščinami nasprotja interesov ali pa teh okoliščin sploh ne prepoznavajo. Posledično na komisiji beležimo največ ugotovljenih kršitev prav s tega področja," so navedli.

V letu 2024 je bilo med 15 pravnomočnimi ugotovitvami o kršitvah zakona o integriteti kar 11 s področja nasprotja interesov. Samo v letošnjem aprilu pa so objavili že tri primere kršenja določb o nasprotju interesov uradnih oseb.

"Pomembno je, da se uradne osebe in tudi javnost pri tem zavedajo, da je od dokazanega nasprotja interesov do kaznivega dejanja korupcije največkrat le še korak, in sicer dokazana povratna korist tistemu, ki je odločal in se s tem znašel v nasprotju interesov," so opozorili.

Komisija je 13. maja 2022 sprejela in na spletni strani objavila tudi sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov, v katerem so opredelili, kakšni so tisti osebni, poslovni in politični stiki, pri katerih je treba biti pozoren na okoliščine nasprotja interesov.

Obenem pa izpostavljajo, da na komisiji vsak primer presojajo individualno. "V vsakem konkretnem primeru ugotavljamo, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, in sicer glede na različne dejavnike - dejanske pristojnosti te uradne osebe, odločevalsko moč v konkretnem primeru in seveda okoliščine, ki kažejo, da bi zasebni interes vplival na nepristransko opravljanje javnih nalog," so pojasnili.

Zato je vsak primer specifičen in se do njega ne morejo vnaprej opredeljevati, dokler ne preverijo vseh okoliščin in informacij. Če bi KPK pri svojem delu ugotovila obstoj suma kaznivih dejanj, pa lahko s tem seznani tudi Policijo. V tem primeru bo ta ukrepala skladno s svojimi pristojnostmi. Enako bo ravnala, če dobi prijavo oziroma ugotovi sume kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je ob robu obiska v Slovenskih Konjicah zatrdil v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič.

Godčeva: Ju bo Brecelj pozval k odstopu?

Medtem v največji opozicijski stranki SDS izjav na to temo niso dajali, se je pa vodja poslancev SDS Jelka Godec na družbenem omrežju vprašala, ali bo "veliki borec proti korupciji v zdravstvu", predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj premierja in direktorja celjske bolnišnice Dragana Kovačiča pozval k odstopu.

V oddaji 24UR FOKUS smo namreč preverjali tudi vlogo slednjega pri naročilu pravnega mnenja pri odvetniški družbi Nine Zidar Klemenčič, ki ga je Subotič potreboval za eno od družb, kjer je nadzornik.

SMS-sporočila med Golobom in Subotičem, ki smo jih razkrili, dokazujejo, da je premier leta 2023 trikrat po nekaj dni dopustoval v poslovneževi hiši v Karigadorju na Hrvaškem. Vlada je nekaj dni po drugem obisku Karigadorja, 8. junija, Subotiča imenovala v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Golob je zatrdil, da imenovanje Subotiča v sveta zavodov in njegovo počitnikovanje nista povezana, sprožitev afere pa pripisal političnim ozadjem in napadom nanj.

KPK bo v predhodnem preizkusu preverila obstoj sumov morebitnih kršitev zakona o integriteti. "V tej fazi postopka zbiramo relevantne informacije in ustrezno dokumentacijo, da razjasnimo okoliščine konkretnega primera, predvsem z vidika suma kršitev določb prejemanja daril in dolžnega izogibanja nasprotju interesov," so za STA pojasnili na KPK.

Če bodo v predhodnem preizkusu zaznali utemeljen sum kršitev iz lastnih pristojnosti (torej kršitev določb zakona o integriteti), pa bo sledila uvedba preiskave zoper konkretno obravnavano osebo. "Kdaj točno bomo postopek zaključili, ne moremo napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. Če ne bo težav s pridobivanjem dokumentacije in pojasnil, pričakujemo, da bo faza predhodnega preizkusa končana v nekaj mesecih," so pojasnili.