Vlada določila najvišjo drobnoprodajno ceno električne energije in zemeljskega plina

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen je po seji vlade spomnila, da je vlada zaradi negotovih razmer na energetskih trgih sprejela več ukrepov za ohranjanje stabilnosti zagotavljanja električne energije in zemeljskega plina. "Med ukrepe, ki so najbolj neposredno nagovarjali državljane, sodijo uredbe o določitvi najvišje maloprodajne cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce," je dejala.

Zdaj je sporočila, da je vlada z današnjima uredbama določila najvišjo drobnoprodajno ceno električne energije in zemeljskega plina iz sistema za nekatere osebe javnega prava, med katere sodijo vrtci, šole, zdravstveni domovi, bolnišnice, RTV, kulturne ustanove, knjižnice, športne dvorane, visokošolski zavodi, hospici, centri za izobraževanje in druženje, terapevtski centri ter invalidska društva. Izpostavila pa je, da uredbi poleg javnih zavodov vključujeta tudi zasebne izvajalce, ki javne programe izvajajo na podlagi koncesije ali dovoljenja za upravljanje storitev.

Uredbi bosta v veljavo prvič stopili 1.januarja 2023, veljali bosta do 31. decembra 2023.

Prva uredba določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije. "Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo po tej uredbi znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,20700 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,14850 EUR/kWh in za enotno tarifno postavko 0,18600 EUR/kWh," je sporočila.

Cena električne energije bo v 90 odstotkih regulirana, v 10 odstotkih pa tržna, je dodatno sporočil urad vlade za komuniciranje.

Druga uredba pa določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja. Ceno plina omejuje na 0,095 EUR/kWh, je sporočila.

Določeno je, da dobavitelji omenjenim skupinam uporabnikov ne smejo ustaviti dobave ter da jim morajo na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz uredbe.

Omejitev cene bo veljala ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za leto 2023, po navedbah urada za komuniciranje določa uredba.

"Danes smo v vrsti ukrepov, ki naslavljajo draginjo, dodali še zvišanje neobdavčenih dohodkov iz delovnega razmerja. Gre za dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, jubilejno nagrado, odpravnino ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom," je sporočil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je dodal, da dajejo s tem delodajalcem priložnost, da zaposlenim izplačajo višje dohodke do nove neobdavčene višine. 

Spremembe pa prinašajo tudi višji neobdavčeni znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti zaposlenega ali družinskega člana, težje invalidnosti ali daljše bolezni. Te spremembe je soglasno podprl tudi Ekonomsko-socialni svet, kar ga veseli.

Ob tem je minister spomnil, da so v letošnjem letu že dvignili zneske neobdavčenih povračil za malico, prevoz na delo in službene poti.

Na področju energetike je dejal, da evropske države krizo rešujejo znotraj ukrepov, ki so jih sprejeli na ravni EU, te pa da prilagajamo tudi domačim trgom. Slovenija je že sprejela zakon, ki nekaterim energetskim podjetjem (Gen Energija, Holding slovenske elektrarne in Geoplin) omogoča poroštvo za 80 odstotkov obveznosti posameznega upravičenca iz naslova najetih kreditov za zagotavljanje likvidnosti za pokrivanje obveznosti. "Glavni cilj zakona je zagotavljanje zanesljive oskrbe odjemalcev električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji," je pojasnil.

Elesu 170 milijonov evrov pomoči države

Vlada je ob tem sklenila, da še pred koncem leta v sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles vplača 170 milijonov evrov. S tem bo lahko družba normalno opravljala nakupe električne energije za pokrivanje izgub v omrežju, nastalih v letu 2023. Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da Eles zaradi šibke likvidnostne situacije nima možnosti pridobiti potrebnih sredstev v zahtevanem obsegu in času pri finančnih institucijah. Dodatna finančna sredstva tako potrebuje s strani ustanovitelja, je dodal.

Ugotovil je, da je trg z električno energijo v trenutni energetski krizi izjemno volatilen. Zato se se zasleduje namen, da Eles izkoristi trenutne ugodne razmere, da se čim prej pokrije čim večji delež celotnega portfelja potrebne električne energije za prenosno in distribucijsko omrežje za leto 2023 ter sorazmeren delež tudi za naslednja leta, je dejal minister.

Pred kratkim je država na podoben način že priskočila na pomoč Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Če ne bo novih pretresov, bodo lahko sredstva vrnjena v naslednjih dveh letih, pričakuje Boštjančič.

Spomnil je še na zakon, ki ga je državni zbor sprejel septembra in ki z namenom cenovnega ščitenja proizvodnje električne energije ter varnega in stabilnega poslovanja trem energetskim podjetjem - HSE, Gen energiji in Geoplinu - omogoča poroštva za posojila, ki jih najamejo za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU. Glavni cilj zakona je zagotavljanje zanesljive oskrbe končnih odjemalcev električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji, je dejal minister.