Slovenska vojska zaveznikom: preoblikovanje, varčevanje in opravičilo

Že nekaj časa opozarjamo na nezadostne razmere v vojski, še preden se je govorilo o investicijah in referendumih, in številne nepravilnosti smo tudi izpostavili. Mors  pa je tokrat v javnost poslal poročilo, ki so ga dobili naši zavezniki v zvezi Nato. Osnovno sporočilo tega poročila ni drugačno od pisanja zadnjih let, Slovenijo pa postavlja v razred držav, ki so spravile vojsko na kolena. 

Tako lahko beremo, v zelo diplomatskem jeziku, da se Slovenija trudi, a je varčevanje vojsko pripeljalo do tega, da primanjkuje vojakov, letalske in helikopterske enote nimajo dovolj ur, imajo prestaro opremo, vojaki odhajajo, premalo se jih pojavi na vratih vojašnic. "Izraziti rezi v sredstva za obrambo po letu 2010 so praktično ustavili razvoj zmogljivosti. Leta nezadostnega vlaganja bo zato treba nadomestiti s povečanim in stalnim financiranjem v prihodnosti," je lahko prebralo ostalih 29 zaveznic v zvezi Nato. 

Diplomatsko zapišejo, da je iluzorno pričakovati, da bo Slovenija dobila dva odstotka obrambnega proračuna, kot je potrebnega za normalen razvoj obrambnega sistema države. Kar je še vedno več kot pol manj, kot so evropske države namenile za obrambo do leta 1990. Do leta 2024 bi Slovenija po mnenju v poročilu lahko prišla do 1,5 odstotka BDP, kar pa je, če primerjamo z letom 1990, še vedno več kot trikrat manj, kot je za obrambo namenila takratna Jugoslavija. Kot so sporočili zaveznikom: "Po ocenah se je delež BDP, namenjen obrambi, z 1,59 % v letu 2009 zmanjšal na 1,07 % v letu 2019, po napovedih pa bo leta 2020 znašal 1,20 %, leta 2021 pa 1,17 %." Tu ni vštetih teh 780 milijonov evrov, ki bi nas bolj približali želenemu 1,5 %. 

Slovenija se je pred 20 leti zavezala, da bo zagotovila dve srednji bataljonski skupini z oklepniki. Potem smo nekako govorili o eni, zdaj jo skušamo nekako postaviti. Ne bo popolna, a bo veljala za začetek. Kot priznavajo v poročilu, bomo za doseganje 1,5 % in srednje skupine potrebovali ambiciozen načrt. "To je glavni izziv, saj je skoraj vso glavno opremo bataljonskih skupin nujno treba zamenjati s sodobnimi, v celoti interoperabilnimi sistemi." Vojska se ne pritožuje, a dejstvo, ki smo ga že večkrat izpostavili, je, da je oprema prestara in zaostaja za zavezniki. Po propadu ideje o nakupih boxerjev so zapisali: "Zdaj ni verjetno, da bi to zmogljivost lahko zagotovila pred koncem leta 2020, torej skoraj dve desetletji po tem, ko je bila prvotno zaprošena."

Pandemija koronavirusne bolezni je prizadela tudi vojsko, zato so investicije v letošnjem letu in naslednjem manjše, tudi načrti za rekonstrukcijo kadrov in sistema so zamaknjeni. Namreč famoznih 780 milijonov evrov je namenjeno specifičnim nakupom, ne rednim investicijam, ki jih vojska še vedno potrebuje. Tu niso vštete vse obleke, redna poraba … da ne omenjamo, da vojska za delovanje potrebuje tudi denar za strelivo, gorivo, šolanje, obnovo vojašnic. 

V poročilu tako lahko nekajkrat preberete, da so bili številni programi in načrti, ki so imeli široko podporo, večkrat zamaknjeni, po zadnjih ocenah iz leta 2018 zamujamo še dodatnih sedem let. Glede letalskega polka so bili še bolj iskreni: "Čeprav Slovenija v količinskem smislu zagotavlja helikopterje, ki jih zahteva Nato, ti helikopterji še vedno ne morejo delovati v okoljih visoke intenzivnosti, saj nimajo sistemov samozaščite. Narejenih ni bilo nobenih konkretnih korakov k temu, da bi jih opremili s sistemom za identifikacijo prijatelj ali sovražnik 5. stopnje, prav tako na usposobljenost helikopterskih letalskih posadk vpliva pomanjkljivo usposabljanje."

Glede načrta o razvoju zmogljivih sil za specialno delovanje, ki bi ga soustvarjali z državami v regiji, pa tudi namignejo: "Ne vemo, ali bomo zmogli, odvisno je od naprednih razvojnih načrtov in jasne dodelitve sredstev." Tako je v zadnjem delu poročila mogoče prebrati, da bo "Slovenija zagotovila številne podporne sile in zmogljivosti, ki jih zahtevajo Natovi cilji zmogljivosti, vendar bodo ti v številnih primerih zagotovljeni z zamudami in pomembnimi pomanjkljivostmi v kakovosti." V praksi so to skoraj vedno podporne enote, kot so enote za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo. A skoraj vedno zaključijo – verjetno, a nam primanjkuje opreme in ljudi. V tem trenutku, kot priznavajo, je naša obramba bolj odvisna od drugih članic, brez njih bi bili precej bosi, zato je pomembno, da smo sposobni stati na svojih nogah.