V skladu s Kelloggovim predlogom bi zavezniške sile, med katerimi je poleg ukrajinskih omenil zlasti britanske in francoske, zasedle območja zahodno od reke Dnipro. Demilitarizirani pas bi jih ločeval od območij na vzhodu, ki jih je med vojno zasedla Rusija.
"Skorajda bi bilo lahko tako, kot se je zgodilo z Berlinom po drugi svetovni vojni, ko smo imeli rusko, francosko, britansko in ameriško območje," je dejal.
Ker bi zavezniške in ruske sile ločevala velika naravna ovira, prisotnost zavezniških sil po mnenju Kellogga za Rusijo ne bi bila predstavljala provokacije.
Demilitarizirani pas bi po njegovih besedah lahko vzpostavili vzdolž obstoječih linij nadzora v vzhodni Ukrajini.
"Ali bo prihajalo do kršitev? Verjetno, ker se vedno dogajajo," je zatrdil, toda dodal, da bi jih bilo lahko nadzorovati. Priznal je sicer, da ruski predsednik Vladimir Putin predlogu morda ne bi bil naklonjen.
Kasneje je Kellogg na družbenem omrežju X zapisal, da je britanski časnik napačno predstavil njegovo idejo.
Poudaril je, da ni govoril o razdelitvi Ukrajine med tuje sile, temveč zgolj o "območjih odgovornosti zavezniških sil" v podporo prekinitvi ognja. Prisotnosti ameriških sil na ukrajinskih tleh naj pri tem ne bi imel v mislih.
Štiriurni sestanek v predsedniški palači
Pogovor s Kelloggom je bil objavljen dan po tem, ko se je Trumpov odposlanec Steve Witkoff mudil že na svojem tretjem obisku v Rusiji.
Iz Kremlja so po srečanju sporočili, da so se v pogovorih osredotočili na različne vidike dogovora o Ukrajini. Tudi glavni ruski gospodarski pogajalec Kiril Dmitrijev je pogovore označil za zelo produktivne. Rokovanje pred knjižnico v predsedniški palači v Sankt Peterburgu so prenašale tudi ruske države televizije.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Že pred srečanjem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da bi se Putin in Witkoff morda lahko pogovarjala tudi o možnosti srečanja Putina in Trumpa iz oči v oči. Predsednika Rusije in ZDA sta se, odkar se je Trump vrnil v Belo hišo, slišala po telefonu, a do srečanja v živo še ni prišlo.
Trump izgublja potrpljenje?
Trump je sicer na družbenih omrežjih zapisal, da se bo morala Rusija v dogovorih premakniti. "Rusija se mora premakniti. Preveč ljudi umre, na tisoče na teden, v strašni in nesmiselni vojni – vojni, ki se nikoli ne bi smela zgoditi in se ne bi zgodila, če bi bil jaz predsednik."
Že konec marca pa je Trump priznal, da je bil jezen in razjarjen, potem ko je Putin kritiziral verodostojnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ukrajinsko vodstvo je sicer javno večkrat kritiziral tudi Trump.
Konec marca je Trump v intervjuju za NBC zagrozil tudi s carinami na rusko nafto, "če se z Rusijo ne moremo dogovoriti o prekinitvi ognja". S sankcijami naj bi grozil tudi državam, ki kupujejo rusko nafto, če bo ocenil, da Moskva z ukrajinskim dogovorom zavlačuje. Putin je pred tem zavrnil skupni ameriško-ukrajinski predlog o popolni prekinitvi ognja.
