Delo od doma luksuz, rezerviran za delavce z visoko izobrazbo

Zapuščina epidemije kot novodobni standard

Delo od doma ni več nuja, ampak dodana vrednost, ki jo v želji, da bi bili čim bolj konkurenčni, ponuja vse več podjetij. Lani je v Sloveniji od doma delalo skoraj 105 tisoč zaposlenih. Največ iz osrednjeslovenske regije, najmanj iz Koroške; kar tretjina vseh delavcev z višjo ali visokošolsko izobrazbo in zgolj dva odstotka z osnovnošolsko.

Nekatera podjetja so naredila velik preskok v miselnosti, digitalizaciji, fleksibilnosti dela, druga so se ujela v past pretiranega nadzora delavcev, ki niso fizično v istem prostoru.

Na drugi strani pa je nemalo organizacij poročalo o izkoriščanju s strani zaposlenih. O tem, da so namesto delovnih nalog zaposleni opravljali vse drugo.

Pomembna je zrelost, ki spodbuja neko medsebojno zaupanje. Delodajalec meni zaupa, da bom stvari naredila odgovorno in v času in da tega ne bom zlorabila, pravi doktorica Eva Boštjančič, predstojnica oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.  To pomeni, da smo še vedno plačani za sedem ur in pol učinkovitega dela in naša etična in moralna dolžnost je, da to naredimo.

Zgolj poslati delavca v domače okolje in pričakovati enak način dela je narobe. Treba je sprejeti nove procese dela, opolnomočiti zaposlene, delati na komunikaciji. Ko zaposlenim damo to možnost fleksibilnosti zasebnega in poslovnega življenja, tudi sami postanejo bolj produktivni, bolj motivirani in bolj zavzeti, pravi Elma Buljko, vodja kadrovske službe v Siemensu. Od tega pa ima potem koristi tudi podjetje.

V tokratni rubriki 24ur Inšpektor o tem, kako učinkovito delati od doma, ločiti čas, namenjen zasebnemu življenju in službi, ter ohraniti prepotrebne družbene odnose in stik s sodelavci.