Skupni strošek obiskov 45 milijonov evrov!

Inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu Inerhc ugotavlja, da javnofinančni strošek, ki ga povzročajo obiski farmacevtskih strokovnih sodelavcev pri zdravnikih v javnem zdravstvenem sistemu, dosega okrog 17,7 milijona zaradi porabe časa teh zdravnikov, posredni stroški zaradi precenjenosti zdravil iz tega naslova pa še dodatnih 27,3 milijona evrov.

405 farmacevtov, osem obiskov dnevno

Farmacevtski strokovni sodelavci namreč obiskujejo zdravnike in lekarnarje, da bi promovirali svoja zdravila, to pa počnejo v delovnem času zdravstvenih delavcev, ugotavlja Inerhc. Glede na to, da je delo slednjih financirano iz sredstev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tako prihaja do neposrednega javnofinančnega stroška.

Inerhc ocenjuje, da je v analiziranem obdobju v Sloveniji 405 farmacevtov obiskovalo zdravnike, povprečno pa so obiskali osem zdravnikov dnevno. Izpad delovnega časa povprečnega zdravnika je bil tako približno 13,4 delovnega dneva letno oziroma 15,4 delovnega dneva, če upoštevamo tako imenovane dvojne obiske. Seštevek izpada produktivnosti zdravnikov, medicinskih sester in lekarnarjev tako znaša okrog 17,7 milijona evrov letno, ugotavlja inštitut.

Dvigovanje cen zdravil

Vendar pa se zgodba tukaj ne konča. Bruto stroški dela, ki jih farmacevtski strokovni sodelavci predstavljajo za delodajalca, se namreč posredno prelijejo v višje cene zdravil. Posreden učinek precenjenosti zdravil Inerhc ocenjuje na 27,3 milijona evrov letno, pri čemer večina bremena odpade na obvezno in dopolnilno zavarovanje, nekaj pa tudi na samoplačniški del.

In rešitev? Inštitut predlaga uvedbo glavarine, ki bi jo za vsakega od strokovnih sodelavcev moralo plačati farmacevtsko podjetje, ki ga zastopa. Namen te bi bil prav kompenzacija javnih sredstev. Seveda pa bi na takšen način kompenzirali zgolj neposreden učinek obiskov na produktivnost zdravstvenega kadra, medtem ko bi posreden učinek na precenjenost zdravil ostal – tudi v primeru morebitne prepovedi obiskov v delovnem času zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, so zapisali na inštitutu.