Predsednica sodnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča Alijana Ravnik je razglasila sodbo sodnega senata v primeru Volksbank - Ljudske banke (VLB), v kateri je vse tri obtožene oprostil vseh obtožb, ki jih bremenijo oškodovanja VLB za več kot 2,2 milijarde tolarjev. Senat je tako obtoženki Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan oprostilo obtožbe zlorabe položaja ali pravic, celjskega podjetnika Roberta Prevca pa navajanja k temu dejanju. Sodišče je tudi razveljavilo odločbo, na podlagi katere se je moral Prevec redno javljati na celjski policijski postaji. Zaradi oprostilne sodbe pa je sodišče VBS napotilo na civilno odškodninsko tožbo
Okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek je že napovedala pritožbo, stroške dosedanjega kazenskega postopka pa bo kril državni proračun.
Že ob koncu obravnave je kazalo na milo kazen
Okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek je ob zaključku glavne obravnave za vse obdolžene (obe uslužbenki sta obdolženi zlorabe položaja ali pravic, Prevec pa napeljevanja k temu kaznivemu dejanju) sicer zahtevala visoke pogojne kazni in vračilo protipravno pridobljenega premoženja, medtem ko so zagovorniki predlagali oprostitev svojih varovancev.
Prevec, ki sta mu uslužbenki denar nakazovali na račun njegovega podjetja Maxi Group, pa je obtožen napeljevanja. Udrihova in Grabrijanova, ki sta bili v banki zadolženi za področje plačilnega prometa s tujino, sta Prevčevemu podjetju denar nakazovali iz prilivov komitentov, ki so svoja devizna sredstva prek banke hoteli poslati v tujino.
V obtožnici je navedeno, da je Prevec uslužbenkama svetoval, koliko in na kakšen način naj mu nakažejo denar, prenos je potekal tako doma kot tudi v tujini, nekateri podatki o opravljenih prenosih pa so bili sproti uničeni.
Banka ni imela jasno določenih pravil na tem področju
Dokazni postopek je sodišče zaključilo s predstavitvijo poročila izvedenke finančne stroke Alenke Žnidaršič Krajnc. Njeno poročilo je zelo kritično do organov banke, revizorjev in Banke Slovenije, saj je navedeno, da je iz dosegljive dokumentacije in obsega poslovanja očitno, da je bilo oz. bi vsaj moralo biti o tem, da banka opravlja posel, ki je v nasprotju s pravili zakona o bančništvu, seznanjenih kar več organov.
Sicer je bilo v postopku ugotovljeno, da pravila za izplačevanje avansov v VLB niso bila jasno definirana, saj je več uslužbencev navedlo različne procedure za izplačilo avansa v plačilnem prometu s tujino, nekateri pa so prakso izplačevanja celo zanikali. Prevec, ki naj bi si večino dolga do VLB pridobil s prejemom avansov, ki jih potem ni pokril, naj bi ta denar v sodelovanju z uslužbenkama prejemal brez vednosti banke, vendar pa obstajajo listine, ki demantirajo takšne izjave vodstvenih delavcev banke.
Sodišče je poleg tega ugotovilo, da so pomanjkljivo obveščali Banko Slovenije in Urad za preprečevanje denarja, ki bi morala biti obveščena o večjih transakcijah, banka pa je bila v tistem času (leta 2000 in 2001) tudi brez ustreznih internih aktov in procedur za plačilni promet s tujino.
