Kritike na prvi del davčne reforme: 'Pričakovanja niso bila izpolnjena'

Kot je povedala Katja Božič, državna sekretarka, pristojna za davke, carine in druge dajatve ter izboljšanje učinkovitosti javne porabe, v oddaji 24UR ZVEČER, glede glavnih rešitev prvega paketa davčne zakonodaje ni bilo zaznati večjega nasprotovanja.

"Vlada si je vzela še nekaj časa o nekih dodatnih predlogih, končni paket bo znan v petek," je napovedala. "Kar se pa tiče sodelovanja z gospodarstvom, moram reči, da smo v celotnem postopku priprave tega paketa zakonodaje zelo odprto sodelovali z gospodarstvom." In v to sodelovanje so bili vključeni tako delovna skupina za davke, predstavniki gospodarstva pa so bili vključeni v strateški svet, vsi njihovi predlogi pa posredovani v javno obravnavo. A kot je dodala, ni bil ob začetku projekta vzpostavljen ekonomsko-socialni svet zaradi razlogov, ki niso bili na strani vlade. 

A zdajšnji predlagani davčni sveženj najbolj številčno vpliva na normirance. Bi to lahko povzročilo porast sive ekonomije?

"Lotili smo se priprave davčnih sprememb, ki bi v največji meri naslovili ključne razvojne izzive Slovenije in tudi ključne pobude, ki so bile podane s strani gospodarstva," je razložila Božičeva. "Teh pobud je seveda veliko več, kot je pripravljenih ukrepov, in na vse ni bilo moč odgovoriti v prvem paketu. A bodo vse te pobude ostale predmet preučevanja in razprav tudi v prihodnje."

Gre res za politikantsko vpitje?

Predsednik OZS Blaž Cvar je v oddaji pojasnil, da se v zbornici ne gredo in ne bodo šli nikakršnega politikantstva, temveč bodo vedno zagovarjali interese obrtnikov in podjetnikov. "Moramo povedati, kaj nam sporočajo naši člani. Pričakovanja, ki smo jih imeli, ko smo se skupaj s predsednikom vlade usedli za mizo in sta bili napovedani dve delovni skupini za davčne spremembe, pač niso bila izpolnjena," je bil kritičen.

"Usedli smo se za mizo, ker smo pričakovali, da se bomo sprememb, tako davčne, pokojninske kot zdravstvene reforme lotili odgovorno in celostno, tega pa ne počnemo."

Res je, da so sedeli pri mizi in sodelovali, vendar, kot je povedal Cvar, predlogi niso bili izpolnjeni. "Treba se je lotiti tistega, kar je najnujnejše, to so razbremenitve plač. Ko pa govorimo, da bomo potem te davke nadomestili tam, kjer je mogoče, torej na premoženju, je pa tudi jasno, da je treba to obravnavati celostno. Skupen znesek vseh obremenitev je za podjetnika zelo pomemben, da lahko svoje poslovanje planira dolgoročno."

A Božičeva pravi, da so v ta že obstoječi paket davčnih sprememb vključene zelo pomembne razbremenitve, ki so vezane na ključne razvojne kadre in visoko usposobljene kadre, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje, da ohranja svoje dejavnosti v Sloveniji. "V tem paketu so predstavljeni ukrepi, ki povečujejo privlačne zaposlitve za tuje kadre, ter ukrepi, ki so neposredno namenjeni povečevanju privlačnosti slovenskega okolja za razvojne domače visoko usposobljene kadre in kadre v tistih dejavnostih, kjer jih trenutno potrebuje," je pojasnila.

A neke sistemske razbremenitve dela, je dodala, so že bile predmet razprav in tudi ostajajo predmet razprav, vlada se bo namreč osredotočila na ključna področja v naslednjem paketu, to pa sta razbremenitev dela in obdavčitev premoženja. "V bistvu smo že v tem paketu naslovili izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečevanje inovativnosti, odpiranje novih delovnih mest ..." 

Po njenem mnenju lahko s temi ukrepi na bolj inovativnem podjetniškem delu ustvarjajo nova delovna mesta, na katera se bodo lahko prekvalificirali tudi delavci, ki bodo zdaj morda ostali na nekem slabšem položaju.

Cvar medtem trdi, da so te spodbude za tuje delavce diskriminatorne za slovenske delavce. Zakaj? "Za njih teh ugodnosti ne bo, vrata za te kadre so še vedno na široko odprta v tujini in mogoče bo tudi bilanca negativna, ker bomo manj kadrov na ta način privabili iz tujine kot pa ohranili v Sloveniji," je prepričan.

Lahko do konca tega leta pričakujemo ukrepe za razbremenitev plač in uskladitev dohodninskih razredov z inflacijo?

Kot je Božičeva poudarila, so razprave o ukrepih v smeri razbremenitve dela in izboljšanja položaja delavcev ter bodo še aktivno potekale v drugi polovici leta. "Mislim, da lahko napovem, da bi lahko bila do konca leta predstavljena izhodišča, vse naše delo pa bo usmerjeno v podpiranje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva."

S temi ukrepi, ki so del prvega paketa, ki podpirajo res le določene dele dejavnosti, ustvarjajo boljše pogoje za razvoj teh dejavnosti, kar pomeni, da lahko v nadaljevanju ob inovativnosti, podjetniškem duhu, višji dodani vrednosti pričakujemo tudi odpiranje novih delovnih mest, izboljševanje položaja zaposlenih in višanje plač, je še dodala. "Konkretno pa je ukrep za privabljanje tujih kadrov odziv na konkretne pobude gospodarstva."

"Menimo, da vsak od teh ukrepov, ki so del paketa, vsak ima svoj neposreden učinek v delu gospodarstva, ki ga naslavlja, ker vsak od teh ukrepov naslavlja te težave. Verjamemo, da bomo s temi ukrepi izboljšali konkurenčen položaj v tem delu, ki ga naslavljamo, in s tem tudi posredno konkurenčen položaj gospodarstva kot celote," je zaključila.