Trump s 104-odstotnimi carinami Kitajski, EU pod pritiskom

Čeprav so največji evropski delniški trgi – vključno z londonskim FTSE 100 – ponedeljek zaključili z več kot štiriodstotnim padcem, pa je današnje jutro prineslo izboljšanje. Po poročanju BBC so vsi glavni delniški trgi po prejšnjih padcih kazali na rahel zasuk navzgor. Popoldne so poročali tudi o rasti delnic na newyorški borzi.

Azijskemu trgu medtem ne kaže dobro, saj ameriški predsednik Donald Trump po polnoči uvaja 104-odstotne carine na kitajski uvoz, je potrdila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

EU: do 25-odstotne carine ali "nič za nič"

Evropska komisija razmišlja o uvedbi do 25-odstotnih dodatnih carin na nabor izdelkov iz ZDA kot odziv na dodatne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump sredi marca uvedel na jeklo in aluminij, piše bruseljski portal Politico. O predlogu bodo države članice EU glasovale v sredo.

Med naborom predlaganih izdelkov s 25-odstotno carinsko stopnjo naj bi bile soja, sladka koruza, riž, mandlji, pomarančni sok, brusnice, tobak, železo, jeklo, aluminij, nekatera plovila in vozila, tekstil, nekatera oblačila in ličila. Carine bi začele veljati 16. maja, za nekatero blago, kot sta soja in mandlji, pa 1. decembra.

Seznam predlaganih izdelkov, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters, pa vključuje perutnino, jajca, drugo meso, sadje, žita, rastlinska olja, pivo, vina, les, preproge, oblačila, steklovino, žvečilne gumije, zobno nitko, nekatere drage kamne, kosilnice, sesalnike in toaletni papir.

EU razmišlja o uvedbi 10- ali 25-odstotnih carin na ameriško blago v višini 22 milijard evrov, medtem ko je škoda, ki jo bo EU utrpela zaradi dodatnih ameriških carin na jeklo in aluminij, ocenjena na okoli 26 milijard evrov, navaja Politico.

Poleg načrtovane dodatnih carinskih stopenj je EU z aprilom poostrila obstoječe zaščitne ukrepe za jeklo in zmanjšala uvoz iz ZDA za 15 odstotkov. Komisija preučuje tudi uvozne kvote za aluminij, še dodaja Reuters.

Komisija je seznam izdelkov po besedah evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča članicam predstavila v ponedeljek. Po sredinem odločanju bi del ukrepov začel veljati sredi aprila, del pa sredi maja, je pojasnil.

EU se sicer še vedno želi izogniti trgovinski vojni z ZDA kljub temu, da je Trumpova administracija zavrnila ponudbo "nič za nič" za vse industrijske izdelke, ki jo je predložil Bruselj. Trgovinski svetovalec Bele hiše Peter Navarro je v ponedeljek dejal, da mora Evropska unija znižati svoje netarifne ovire, vključno s tistimi, ki jih ustvarjajo davki na dodano vrednost in predpisi o varnosti hrane, če želi doseči dogovor.

Klic v Peking

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v telefonskem pogovoru s kitajskim premierjem Li Qiangom "poudarila odgovornost Evrope in Kitajske, kot dveh največjih svetovnih trgov, da podpreta močan reformiran trgovinski sistem, ki bo svoboden, pravičen in zasnovan na enakih konkurenčnih pogojih," so sporočili iz njenega urada.

Razpravljala sta o vzpostavitvi mehanizma za sledenje morebitnemu preusmerjanju trgovine, ki bi ga povzročile carine.

Premier Li je po poročanju kitajske državne tiskovne agencije Xinhua ameriške carine označil za "tipično enostransko, protekcionistično, ekonomsko ustrahovanje" in podprl kitajske protiukrepe.

Odzivi iz tovarn in laboratorijev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je včeraj sešla s predstavniki avtomobilske industrije, med katerimi so bili vodje podjetij BMW, Daimler Trucks, Iveco, Mercedes-Benz, Scania, Stellantis in Volkswagen. Na srečanju je bilo govora o posledicah ameriških ukrepov na avtomobilsko industrijo - proizvajalce avtomobilov in avtomobilskih delov, ki jih evropska podjetja izvažajo v ZDA.

Vodilni predstavniki avtomobilske industrije so za to, da EU v pogajanjih z ZDA predlaga, da obe strani znižata carine na uvoz avtomobilov. Prav tako podpirajo zmanjšanje drugih trgovinskih ovir, s čimer naj bi pridobili obe strani.

Po podatkih Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov je z ameriškimi 25-odstotnimi avtomobilskimi carinami prizadetih za 67 milijard evrov izvoza avtomobilske industrije EU. Za maj je tolikšne carine napovedal še za avtomobilske dele.

Evropska farmacevtska podjetja so medtem von der Leynovo opozorila, da bodo Trumpove carine pospešile selitev industrije iz Evrope v ZDA, poroča agencija Reuters.

Farmacevtski trgovinski lobi EFPIA jo je pozval k "hitremu in radikalnemu ukrepanju", da bi zaustavili odliv naložb ter raziskav in razvoja iz Evrope. EU bi po njihovih besedah morala poseči v regulativni okvir za industrijo, ki naj bo bolj naklonjen inovacijam in ki naj bi okrepil evropske določbe o intelektualni lastnini.

ZDA so po prodaji namreč največji trg za vsa velika farmacevtska podjetja.

Banke pod lupo

Evropska centralna banka, ki določa obrestne mere za evrsko območje in nadzira njegove največje banke, je poostrila raven nadzora, ker lahko razprodaje trga povzročijo škodo realnemu gospodarstvu, če trajajo dovolj dolgo. Nadzorniki ECB tako pogosteje kot običajno kličejo banke in preverjajo depozite in druge oblike financiranja.

Kot poroča Reuters, so dosedanje povratne informacije pomirjujoče, kar je potrdila tudi nadzornica centralne banke Španije Mercedes Olano.

EU in ZDA bi morali po Trumpovih navedbah izravnati trgovinsko bilanco

Trump je v odgovoru na predlog EU, ki je v ponedeljek ZDA ponudila brezcarinsko trgovanje na področju industrijskega blaga, dejal, da bi države EU morale začeti kupovati ameriško energijo. Sam predlog EU po njegovem ne zadostuje za odpravo njihovega trgovinskega primanjkljaja.

"EU ne kupuje naših avtomobilov, kmetijskih proizvodov, praktično ne vzame ničesar," je prepričan ameriški predsednik. Da bi lahko ZDA prejele ponudbo EU za obojestransko izvzetje carin na avtomobile in drugo industrijsko blago, bi morale odpraviti zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga imajo v trgovini z EU.

Države EU bi se morale po njegovih besedah zavezati, da bodo kupile energijo v višini tega primanjkljaja. Posel bi moral biti vreden 350 milijard dolarjev, je ocenil. Medtem podatki ameriškega trgovinskega urada kažejo, da je primanjkljaj ZDA v blagovni menjavi z EU lani dosegel 235,6 milijarde dolarjev.

Torkovo jutro prineslo rahlo olajšanje za nekatere trge

Tudi nekateri azijski trgi, čeprav ne vsi, so torek začeli z rastjo. Med njimi so indeksi Nikkei 225 (Japonska) s 6,6-odstotno rastjo, Hang Seng (Hongkong) z 1,7-odstotno rastjo, Kospi (Južna Koreja) z 1,5-odstotno rastjo, avstralski ASX 200 pa je zabeležil 1,5-odstotno rast.

Singapurski STI je medtem zabeležil 2,2-odstotni padec, tajvanski TWI (Tajvan) 3,8-odstotni padec, Shanghai Composite (Kitajska) pa 0,2-odstotni padec.

Tajska predsednica vlade Paetongtarn Shinawatra je po poročanju BBC-ja dejala, da si prizadeva z ZDA vzpostaviti pogajanja. Oblasti so se zavezale tudi, da bodo povečale uvoz energije, letal in kmetijskih proizvodov iz ZDA. Tajsko so namreč prizadele 36-odstotne carine, ki so med najvišjimi v regiji.

Tudi vietnamski premier Pham Minh Chinh napoveduje, da bo država kupovala več blaga iz ZDA, vključno z izdelki, ki se uporabljajo za varnost in obrambo. Dodal je, da si bo prizadeval za hitrejše dobave letal ameriške izdelave. Vietnam se sooča s kar 46-odstotnimi carinami na uvoz njihovega blaga.

Kitajska na Trumpove grožnje: Borili se bomo do konca

Napoved ameriškega predsednika na omrežju Truth Social, da bo uvedel še 50-odstotne carine na kitajski uvoz, če Peking ne umakne svojih povračilnih carin, pomeni, da bi se stroški za večino kitajskega blaga, ki prihaja v Združene države, več kot podvojili. 

Carine na uvoz kitajskega blaga so se sicer višale postopoma – Trump je začel z 10-odstotnimi carinami, nato je temu dodal 10 odstotkov, prejšnji teden pa je uvedel še dodatnih 34 odstotkov carin. Skupno torej carine za zdaj znašajo 54 odstotkov.

Vendar Kitajska na "izsiljevanje ZDA" ne pristaja. Kot poroča BBC, je pekinško ministrstvo za trgovino po novem žuganju Trumpa obljubilo, da se bo "borilo do konca".

Vse bolj razgreta je torej tudi besedna vojna. Toda Kitajska po mnenju analitikov najverjetneje ne bo popustila, čeprav bi lahko carine, kot pravijo, ohromile njen izvozni sektor. "Verjamem, da Kitajska misli resno, ko pravi, da se bo borila do konca. Če bodo ZDA res znova zvišale carine, bo šlo zares," je ocenil Dan Wang iz svetovalne družbe Eurasia Group. Pa četudi bodo predlagane tarife "izbrisale celotno stopnjo dobička za kitajski izvozni sektor".

Da se Peking pred svetom ne bo želel pokazati kot šibek, meni tudi Alfredo Montufar-Helu iz možganskega trusta Conference Board. Zato se strinja, da bi bilo prepričanje, da se bo Kitajska umaknila, zmotno. "Na žalost smo zašli v slepo ulico, ki bo verjetno povzročila dolgoročne gospodarske težave," pravi Montufar-Helu.

Zaradi novih carin bi se lahko sicer nekatera ameriška podjetja, ki uvažajo določeno blago s Kitajske, soočila s kar 104-odstotnim davkom.

Sessionsa: Gre za pogajalsko taktiko

Predstavnik republikanskega predstavniškega doma za Teksas Petea Sessionsa pravi, da je Trumpova politika carin "podžgala številne kapitaliste", ki so proti njej. Pravi, da so zaskrbljeni tudi številni prebivalci Teksasa.

A kljub temu meni, da gre za pogajalsko taktiko Trumpove administracije. "Veliko ljudi verjame, da gre za pogajalsko taktiko, zagotovo je administracija nakazala, da se je Trump pripravljen pogajati z drugimi državami. Upam, da bo s tem nadaljeval in bomo našli konec tega, kar bo obojestransko dobro ne le za Teksas, ampak za vse," je dejal.

A ob tem je poudaril: "Ko je zobna pasta enkrat zunaj, jo boš težko znova vrnil v njeno tubo." Trump bi moral zato po njegovem mnenju pogledati odzive na trgih in prisluhniti pomislekom, ki se pojavljajo. Upa, da se bo to zgodilo v treh do štirih tednih.

Von der Leynova s kitajskim premierjem o posledicah ameriških carin

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je s kitajskim premierjem Li Qiangom po telefonu govorila o posledicah ameriških carin za svetovno gospodarstvo. Ob tem je izpostavila odgovornost Evrope in Kitajske, da podpreta reformiran trgovinski sistem, poudarila pa je tudi pomen stabilnosti in predvidljivosti za svetovno gospodarstvo.

V odzivu na obsežne motnje, ki so jih povzročile ameriške carine, je po njenem mnenju odgovornost Evrope in Kitajske, da podpreta močan reformiran sistem trgovanja, ki bo pravičen in svoboden ter bo temeljil na enakih konkurenčnih pogojih. Ob tem je pozvala k rešitvi v okviru pogajanj in izpostavila, da se je treba izogniti nadaljnjemu zaostrovanju.

Poudarila je tudi ključno vlogo Kitajske pri naslavljanju morebitnega preusmerjanja blaga iz tretjih držav, ki bi ga te zaradi carin namesto v ZDA začele izvažati drugam. Von der Leynova in Li sta razpravljala o vzpostavitvi mehanizma za spremljanje trgovinskih tokov, so še navedli na komisiji.

Predsednica je v pogovoru dejala tudi, da je nujno poiskati strukturne rešitve za to, da bi EU in Kitajska uravnotežili trgovinski odnos ter da bi imela evropska podjetja boljši dostop do kitajskega trga.

Sta pa po telefonu govorila tudi o drugih temah, vključno z rusko agresijo na Ukrajino. Kot so zapisali na komisiji, je predsednica izrazila podporo trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, pri čemer je Kijev tisti, ki mora določiti pogoje za mir. Kitajskega premierja je pozvala, naj njegova država okrepi prizadevanja v okviru mirovnega procesa.