Davčne spremembe v več paketih, vlada napoveduje tudi obdavčitev premoženja

"Že eno leto ne govorimo o davčni reformi, gre za vrsto ukrepov, zato govorimo o davčnih spremembah," je povedal Boštjančič in poudaril, da želijo z novimi ukrepi povečati produktivnost in konkurenčnost. Spremembe so uskladili z delovno skupino in strateškim svetom za davke. 

Po besedah finančnega ministra so ukrepi ciljno naravnani, v prvem koraku pa da bodo podprli dejavnosti in zaposlene z višjo dodano vrednostjo. Po napovedih bo paket v veljavo stopili z letom 2025. Paket je javno finančno nevtralen, je pojasnila Božičeva.

Prvi od 20 paketov sprememb je sestavljen iz treh ukrepov: prvi vsebuje privabljanje ključnih kadrov z dodatno vrednostjo v Slovenijo, drugi davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih, tretji ukrep pa zajema nagrajevanje z delnicami in deleži.

Zmanjšanje dohodnine za kvalificirane kadre

Prva sprememba predvideva ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo. Gre za tujce ali Slovence, ki sedaj delajo v tujini in zanje predvidevajo zmanjšanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za obdobje petih let. Minister je poudaril, da bo to veljalo za visoko kvalificirane in izkušene kadre, mlajše od 40 let. 

"S tem želimo zavezancem olajšati prehod v novo okolje in v domovino privabiti tiste Slovence, ki so zaradi dela, pridobivanja različnih izkušenj ali česa drugega, prekinili prebivanje v Sloveniji," je povedal Boštjančič, ki želi s tem ukrepom v državo privabiti tudi več tujega znanja. "Učinke tega ukrepa je težko oceniti, saj ne vemo, koliko zavezancev bomo s tem ukrepom pritegnili v Sloveniji. Če bo v Slovenijo prišlo 1000 novih davčnih zavezancev, bi to pomenilo javno finančno učinke z naslova davkov in prispevkov v višini 20 milijonov evrov," je povedal minister, a poudaril, da namen tega ukrepa ni višina finančnih prilivov. 

Na ministrstvu so se zgledovali po podobnih rešitvah v Španiji, na Portugalskem in na Danskem.

Glede očitkov v javnosti, da bi lahko bil ukrep ustavno sporen, je državna sekretarka na ministrstvu Katja Božič povedala, da je možen odstop od načela enakosti obravnave pred zakonom, če gre za naslavljanje upravičenega specifičnega cilja. V tem primeru je to omejenost domačega kadrovskega bazena. Na ministrstvu menijo, da bo imelo privabljanje teh kadrov poleg neposrednih pozitivnih posledic za nekatera podjetja tudi širše pozitivne učinke na gospodarstvo in družbo.

Davčne spodbude za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih – start up podjetjih 

Ukrep predvideva, da se posameznike in kadre s posebnimi znanji razbremeni določenega dela tveganj, "zlasti v primeru, ko podjetju ne uspe," je pojasnil minister in dodal, da se ta podjetja v začetnih fazah soočajo tudi z likvidnostnimi težavami. "Z ukrepom zamikamo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov z naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum."

Osnovna rešitev je, da se izvršitev davčne obveznosti prelaga na trenutek prodaje podjetja, pri nagrajevanju z opcijami za deleže v podjetjih pa bi veljalo, da se dohodnino in davek na kapitalski dobiček plača ob odsvojitvi deleža. V primeru, da bi bila vrednost deleža ob prodaji nižja od tiste v opciji, bi se davek plačal od nižje vrednosti. Obenem pri se pri posamezniku, ki je bil na ta način nagrajen, pri prodaji deleža za namene dohodninske osnove upošteva petina vrednosti ustvarjenega dohodka.

Nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži 

Tretji ukrep je poenostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih z delnicami. Ta je trenutno zelo zapleten, zato je tovrstnega nagrajevanja malo. Po novem bi bil za delodajalca obračun davkov in prispevkov za ostale dohodke zaposlenega ločen od obračuna za nagrajevanje z delnicami. Delodajalec bi za tovrstne nagrade obračunal prispevke delodajalca, nagrajeni zaposleni pa prispevke delojemalca in dohodnino. Za nagrajenega bi veljala možnost 24-mesečnega obdobja plačila obveznosti.

Dvig meje za vstop v sistem DDV, ničelne bonitete za električna vozila, spremembe pri normiranih samostojnih podjetnikih ...

Obenem pa želijo s predlaganimi ukrepi na ministrstvu odpraviti nekatere pomanjkljivosti davčnega sistema. Na področju davka na dodano vrednost (DDV) je npr. predlagan dvig meje za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov, predlaga se tudi oblikovanje posebnih DDV skupin, znotraj katerih bi bile posamezne transakcije izločene iz obdavčitve. Ugodnejša in bolj mednarodno konkurenčna naj bi bila tudi davčna obravnava plačil obresti med povezanimi osebami.

Predlaga se širitev obdobja koriščenja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let. Predlaga se tudi ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let, po tem pa bi bila boniteta polovična glede na tisto za ostala vozila. Sistem ničelne bonitete bi se razširil tudi na električna in navadna kolesa.

Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov oz. t. i. normirancev. Dvig za vstop v sistem bi se s 50.000 evrov dvignil na 60.000 evrov, najvišja dovoljena meja za priznane normirane stroške za polne normirance bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000 evrov.

Normirani stroški bi bili za polne normirance do meje 60.000 evrov priznani v višini 80 odstotkov, za popoldanske s. p. pa do 12.500 v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov.

Po pojasnilih ministrstva želijo s temi predlogi v večji meri zasledovati osnovni cilj sistema, to je administrativna razbremenitev manjših zavezancev, in odpraviti tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam zaposlitve ter distorzij na trgu.

Ministrstvo obenem predlaga, da se iz dohodninske obdavčitve vnovič izvzamejo tudi subvencije za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, t. i. plačila OMD. Ta plačila je v dohodninsko obdavčitev sicer z zadnjimi davčnimi spremembami vključila sedanja vlada.

Višja obdavčitev sladkih in energijskih pijač ter piva in žganih pijač

Nabor ukrepov prinaša tudi predlog zvišanja obdavčitve, in sicer bi se za sladke ter energijske pijače stopnja DDV dvignila z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, trošarine na pivo in žgane pijače pa bi se zvišale za sedem odstotkov. Po besedah Boštjančiča in državne sekretarke Božič so pri tem iskali ravnovesje med interesi javnega zdravja in gospodarstva, bi pa lahko v prihodnje sprejeli še dodatne ukrepe, saj se recimo za zdaj niso dotaknili sladke in mastne prehrane.

Avtomate za hrano in pijačo bo potrebno nadgraditi, vendar bodo argumentom prisluhnili

Za precej burne odzive v delu javnosti je poskrbel predlog, po katerem bi tudi avtomati za prodajo blaga, gre predvsem za pijačo in hrano, morali izdajati in potrjevati račune. Trenutno to zanje ne velja, velja pa za avtomate za storitve. V tem so nekateri prepoznali nelojalno konkurenco gostincem, na ministrstvu pa želijo na ta način preprečiti tudi zlorabe.

Glede očitkov o dragi in zahtevni nadgradnji avtomatov za prilagoditev novemu sistemu sta Boštjančič in Božič dejala, da bodo v javni obravnavi proučili pripombe in v primeru, da tehnično nadgradnja ne bo izvedljiva oz. bo ukrep ustvarjal druge nevšečnosti, tem argumentom prisluhnili.

Predlagani ukrepi bodo šli po predvideni potrditvi izhodišč zanje v četrtek na seji vlade nato v obliki zakonodajnih predlogov v javno obravnavo v petek ali ponedeljek, vlada naj bi jih dokončno potrdila v septembru, DZ pa pravočasno za njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2025. 

Drug paket sprememb tudi o obdavčitvi premoženja in razbremenitvi dela

Drugi paket sprememb, o katerem se še niso dogovorili in njegove podrobnosti še niso znane, bodo predstavili v drugi polovici leta, je še napovedal Boštjančič, zajemal pa bo tudi razbremenitev dela in obdavčitev premoženja. "Doletel bo peščico tistih, ki imajo veliko premoženja," je napovedal minister. 

Za to si bodo v dialogu s posvetovalnimi telesi in deležniki po njegovih besedah vzeli dovolj časa.

Minister ni želel napovedovati, ali bo šlo za ciljane spremembe ali splošne razbremenitve, zagotovil je le, da bodo na ministrstvu še naprej zagovarjali stališče, da morajo biti spremembe javnofinančno nevtralne, kar pomeni, da razbremenitve na enem področju pomenijo dodatno obremenitev na nekem drugem področju. Splošna razbremenitev plač brez kompenzacijskih ukrepov se mu medtem ne zdi verjetna brez razprave o tem, katere pravice bi potem krčili.

Minister Klemen Boštjančič je že včeraj v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjal, da se mu zdi fascinantno, da zadevo že komentirajo in kritizirajo ljudje, ki tega, kar so na ministrstvu pripravili, sploh še niso videli. 

V oddaji je povedal, da davčni paket zajema vrsto ukrepov. 

Davčni strokovnjak in nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je sicer dejal, da je osnutek reforme nekonkreten, konfuzen in nesistemski. Med drugim naj bi vključeval še davčni kredit za kvalificirane delavce iz tujine, odlog plačila davkov za zagonska podjetja, zvišanje davka na sladke pijače in obvezno izdajanje računov na avtomatih.

"Ponovno se je tresla gora in rodila miš – razbremenitve plač ni, 'fasali' pa smo nove davke," so nad predlaganimi davčnimi spremembami razočarani delodajalci. Pričakovali so namreč širši nabor ukrepov, trgovci pa se že sprašujejo, ali bodo morali investirati v nove avtomate.