"Dolgo smo se pripravljali na to, da lahko od danes naprej državljanke in državljani oddajo podpis na upravnih enotah po Sloveniji in s tem zahtevajo odpravo nekaterih najbolj spornih zakonskih sprememb pod to vlado," je na novinarski konferenci, ki jo je organiziral Inštitut 8. marec, uvodoma povedala članica programskega odbora Kristina Krajnc.
V Inštitutu 8. marec so namreč v zadnjih mesecih pripravili zakon, ki med drugim zahteva nepolitično šolstvo, samostojnost državnih tožilcev, operativno neodvisnost policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, preprečuje vstop podjetja Uber v Slovenijo, omejuje samovoljo ministra za kulturo pri podeljevanju javnih sredstev in odpravlja številne druge spremembe, ki povečujejo vpliv politike ob popolnem ignoriranju stroke in številnih pozivov javnosti. "Oddajamo podpis za taksiste, arhitekte, za tuje študente, za samostojnost državnih tožilcev, za policiste, za nepolitično šolstvo, za naravovarstvene organizacije, za pravičnejšo obdavčitev in za odpravo nekaterih najhujših zakonskih sprememb tega mandata. Povezali smo se s številnimi civilnodružbenimi organizacijami, ki nam bodo pomagale zbrati podpise," je dejala Krajnčeva in dodala, da bi radi zgradili široko mrežo podpore predlogu zakona po vsej državi.
V času zbiranja overjenih podpisov bodo zato v okviru gibanja Gremo volit med vikendi potovali po različnih krajih v Sloveniji in tam organizirali lokalne akcije. Maja Koražija, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, je povedala, da se je v zadnjih dveh mesecih "ponovno zgradila čudovita, borbena in odločna skupnost ljudi" in da so zelo veseli, ker se je "končno začelo zbiranje podpisov in se končno lahko odpravimo na ulice mest in vasi - tja, kjer se v resnici najbolje počutimo".
Že danes se bodo v Postojni, Ljubljani, Litiji, Trbovljah, Radovljici, na Ptuju in v Slovenj Gradcu odpravili na Upravne enote in oddali podpis, je napovedala Koražija. Vzpostavili bodo tudi zbirna mesta - nabiralnike, kjer bodo ljudje lahko oddali svoj overjen podpis. Seznam zbirnih mest in vse ostale informacije bodo objavljene na spletni strani Gremo volit (8. marec). Po celi Sloveniji bodo delali akcije in delili letake. "Prejšnji vikend smo se z avtobusom odpravili v Zasavje, Posavje in JV Slovenijo. Pred nami pa so še trije vikendi izletov. Obiskali bomo vse regije," je napovedala predstavnica inštituta.
Podpis podpore predlogu zakona je mogoče overiti in oddati na dva različna načina. Osebno, na katerikoli upravni enoti v Sloveniji, brez naročanja ali pa spletno prek e-Uprave, kar lahko storijo tisti, ki imajo urejeno kvalificirano digitalno potrdilo ali pa smsPASS, pa je pojasnila Mojca Lukan. Da bo predlog zakona obravnavan v Državnem zboru je potrebnih najmanj 5000 zbranih overjenih podpisov, vendar so v Inštitutu 8. marec odločeni, da jih bodo zbrali veliko več in s tem pokazali, da takšne zakonodajne prakse niso v interesu ljudi, ki jih zato odločno zavračajo. "Želimo pokazati, kako velika je naša skupnost, ki se bo vedno zoprstavila nepravičnim zakonskim spremembam in se borila za pravičnejšo družbo," je dejala Lukanova.
Ob zbiranju podpisov ljudi pozivajo še, da se udeležijo volitev. "To počnemo tudi zato, ker bodo o tem, ali bo ta predlog zakona sprejet ali ne, odločali poslanci in poslanke, ki bodo v Državnem zboru sedeli po 24. aprilu," je zaključila predstavnica Inštitua 8. marec.
"Želimo odpraviti nekatere najhujše zakonske spremembe, ki so bile sprejete v mandatu te vlade"
V Inštitutu 8. marec so že ob vložitvi pobude pojasnili, da želijo odpraviti ukrepe oblasti, ki so bili v veliki meri sprejeti po hitrih postopkih in brez upoštevanja mnenja strokovnjakov, povečevali pa so neenakost in vpliv politike ter uničevali temelje pravne države. "Ljudi smo pozvali, naj nam pošljejo svoje predloge, jih združili z našimi in pripravili svoj predlog zakona, s katerimi želimo odpraviti nekatere najhujše zakonske spremembe, ki so bile sprejete v mandatu te vlade," je takrat izpostavila direktorica inštituta Nika Kovač.
Odpraviti želijo spremembe, ki so bile narejene na različnih področjih, pri čemer so navedli področje sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanje v Policiji, izključevanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z okoljem, iz postopkov obravnave okoljske problematike, zagotovitev pravne podlage za Uber, povečan vpliv odločanja ministra za kulturo na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk. Prostovoljci Inštituta 8. marca bodo podpise zbirali pred številnimi upravnimi enotami po celi Sloveniji, je napovedala Kovačeva. "Organizacija kampanje je pogosto naporna, pogosto imamo občutek, da stvari potekajo prepočasi. Potrebujemo vas, da se nam pridružite. Potrebujemo vas, da skupaj drug drugemu dokažemo, da nismo sami," je zapisala.
Na strani inštituta na Facebooku so zainteresirane med drugim pozvali, naj poleg oddaje svojega podpisa k temu povabijo tudi prijatelje in družino ter dobijo vsaj pet podpisov.
Del opozicije podpira predlog zakona Inštituta 8. marec
Predsednica SD Tanja Fajon je v izjavi po oddaji podpisa za vložitev predloga poudarila, da s tem korakom opozarjajo na vse, kar je vlada škodljivega storila v tem mandatu. Prepričana je tudi, da je po referendumu o vodah zdaj nastopil ključen trenutek, s katerim lahko državljani s podporo civilni družbi opozorijo na nepravilnosti.
O morebitnih zadržkih, ker bodo tako z enim zamahom posegli v veliko število zakonov, do česar so bili v opoziciji v preteklosti kritični, pa Fajonova odgovarja, da bodo po vložitvi predloga v parlamentarni postopek podali tudi svoje pripombe. Ker bo o predlogu zakona najverjetneje odločal nov sklic parlamenta, pa se bodo o prioritetnih spremembah po besedah Fajonove dogovarjale stranke nove koalicije. "Gre za to, da postavimo nazaj pravno državo in odpravimo neenakosti," je še prepričana.
Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je ob prispevanju podpisa ocenil, da je nesporno dejstvo, da aktualna vlada odhaja, naredila pa je ogromno škode. Akcija zbiranja podpisov je po njegovih besedah dokaz, da stranke KUL, Gibanje Svoboda in nevladni sektor skupaj zmorejo tisto, česar ni zmogla trenutna vlada. Kot je še zatrdil, pa spremembe v veljavo ne bodo stopile čez noč in po nujnem postopku, kot je bila praksa vlade, ampak v dogovoru z nevladnimi organizacijami in ljudmi.
Poslanec Levice Miha Kordiš je dejal, da je tretja Janševa vlada v dveh letih svojega mandata naredila toliko škode, da se je ne da popisati in zaobjeti v enem samem zakonu. "Tisto, kar se vendarle da, pa se je pretočilo v ta zakon proti škodljivim ukrepom Janševe vlade, ki ga v Levici podpiramo", je dodal. Hkrati je opozoril, da je vse odvisno od naslednjega sklica državnega zbora, pri čemer je opozoril, da niso vsi tovrstni ukrepi v pristojnosti DZ. "Na čelu z zelo spornim policijskim kadrovanjem po represivni vertikali," je dodal.
V stranki SAB ta zakon podpirajo v večini točk, je dejal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. Hkrati pa podpirajo vse napore, da se stvari, ki jih je vlada ta mandat usmerila v rušenje pravne države, svobodnih medijev "in še nekateri drugi ukrepi, ki dejansko slabšajo sam status države", spremenijo in vrnejo v predhodno stanje, je dodal. Spomnil je, da je opozicija v tem mandatu izčrpala vsa demokratična sredstva, ki jih je imela na razpolago, a "seveda, če nimaš večine, teh stvari ne moreš zaustaviti, zato je prav, da gremo po pravni poti".
Koalicija v potezah Inštituta 8. marec vidi volilno kampanjo
V koalicijski strankah SDS, NSi in Konkretno pa ocenjujejo, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Menijo, da Inštitut 8. marec z zbiranjem podpisov pod predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike vodi volilno kampanjo. Ljudi pozivajo, da se "norostim" kot jih predlaga inštitut, uprejo.
V SDS ocenjujejo, da so ukrepi, ki so jih sprejeli znotraj protikoronskih paketov, prinesli veliko dobrega za državljanke in državljane, hkrati pa se sprašujejo, ali bodo v inštitutu predlagali, da se ljudem odvzamejo tudi pomoči, ki so jim bile namenjene. Poslanka SDS Alenka Jeraj ob tem meni, da ravnanje Inštituta 8. marec spominja na volilno kampanjo, čeprav Inštitut ni politična stranka in se ni prijavil v volilno kampanjo. "S tem bi seveda bili pod drobnogledom, od kje izvor denarja, ki se namenja za te akcije in poraba tudi tega denarja," je dejala Jerajeva. Opozorila je tudi, da se zakoni sprejemajo v parlamentu. "Če si Inštitut 8. marec želi sprejemati zakone, naj se registrira kot politična stranka, naj gre na volitve in bodo imeli škarje in platno v rokah," je še dodala.
Podpredsednik NSi in minister za delo Janez Cigler Kralj je predlog zakona Inštituta označil "za korak nazaj v zgodovino in v nepravičnost, nesolidarnost in nesvobodo". Ob tem je nanizal uspehe vlade, od pomoči podjetjem, brezplačnih javnih prevozov za upokojence, do višjih neto plač. "In če Inštitut 8. marec zbira podpise proti takšnim rešitvam, predlogom Nove Slovenije ali pa širše tudi vladne ekipe, jaz menim, da nimajo prav nobenega stika z državljankami in državljani," je dejal Cigler Kralj. Hkrati je izrazil upanje, da s svojimi pobudami ne bodo uspeli ter pozval, da se "takim norostim, kot jih zdaj predlaga Inštitut 8. marec, upremo".
V stranki Konkretno so se odzvali le na Twitterju, in sicer je predsednik stranke in gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob delitvi zapisa Inštituta o zbiranju podpisov, zapisal, da se ne držijo pravil Državne volilne komisije (DVK) in Računskega sodišča. Hkrati pa je Inštitutu zastavil vprašanja, ali bodo Slovenci vračali denar za bone in pomoči, ki jih je država v okviru protikoronskih paketov dodelila samozaposlenim, podjetjem, upokojencem, študentom in kmetom. Glede podpore predlogu zakona, o katerem bo odločala naslednja sestava DZ, je Jerajeva dejala, da bomo videli, kdo bo imel večino, ter da morajo v Inštitutu najprej zbrati 5000 podpisov za vložitev zakona. Cigler Kralj pa je dejal, da "komur je vsaj malo mar za to, kaj si želijo ljudje in za njihovo dobro, ne bo mogel podpreti predlogov Inštituta 8. marec".
V Inštitutu 8. marec so prepričani, da bodo s predlogom zakona, ki so ga pripravili v zadnjih mesecih, "z enim zamahom odpravili številne škodljive zakonske spremembe, sprejete v tem mandatu parlamenta". Predlog zakona po njihovih navedbah med drugim zahteva "nepolitično šolstvo, samostojnost državnih tožilcev, operativno neodvisnost policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, preprečuje vstop podjetja Uber v Slovenijo in omejuje samovoljo ministra za kulturo pri podeljevanju javnih sredstev".
KOMENTARJI (668)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.