'Primer Inštituta Lutra je simbol vsega, kar je narobe z našo državo'

Poročali smo, da je Evropska komisija za projekt slovenske naravovarstvene organizacije Lutra namenila 491.674 evrov, ob pogoju, da sami zagotovijo 124.000 evrov. Ta denar jim je obljubilo ministrstvo za okolje in prostor, pripravili so že pogodbo o sofinanciranju, ki so jo z ministrstvom uskladili februarja 2021. A pogodba je, medtem ko je projekt že globoko v teku, ostala v predalu, čakajoč na podpis ministra Andreja Vizjaka.

"Minister Vizjak je bolj kot minister za okolje minister proti okolju. S škodljivimi ukrepi proti okolju in naravi pa bo, kot kaže, nadaljeval do konca svojega mandata," so v javnem pismu uvodoma zapisali predstavniki več organizacij, ki so se odločile stopiti na stran Inštituta Lutra. Med podpisniki so Inštitut 8. Marec, Smet Umet, Pravno informacijski center – PIC, Ekologi brez meja, Umanotera, Cipra, Greenpeace, Eko krog, Ekologi brez meja, CNVOS in Civilna iniciativa DANES.

"Tokrat so na vrsti bobri. Zakaj bobri?" se sprašujejo. "Minister Vizjak sredstva Lutri očitno odreka načrtno, iz maščevalnosti. Ko je bil Vizjak še zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, je namreč Lutra sodelovala v pravnem postopku proti gradnji hidroelektrarne Mokrice," so poudarili.

Prepričani so, da je to "nov korak v izčrpavanju organizacij, ki delajo v javnem interesu na področju okolja". Spomnili so, da je to isto ministrstvo spomladi 2020 s spremembo Zakona o ohranjanju narave "bistveno onemogočilo številne okoljske in naravovarstvene organizacije, jim vzelo status in možnost, da se ne morejo vključevati v sodne in pravne postopke". Lutra je, kot dodajajo, dovolj velika organizacija, da je status organizacija v javnem interesu na področju okolja ohranila, "zato jo minister poskuša finančno izčrpati in ji preprečiti dostop do že pridobljenih evropskih sredstev".  

Po njihovih besedah se oviranje delovanja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave in varstva okolja, pod vodstvom ministra Vizjaka ni zgodilo prvič. "Z izkoriščanjem izrednih razmer pandemije so podaljševali dovoljenje za frecking in nakazovali sredstva iz okoljskega sklada velikim porabnikom fosilnih goriv. Prav tako smo spremljali, kako so začasno onemogočili sodelovanje okoljevarstvenih organizacij v postopkih za pridobitev npr. gradbenega dovoljenja med pandemijo, nato pa z zakonom določili nemogoče pogoje za sodelovanje v sodnih in upravnih postopkih naravovarstvenih organizacij," so povedali in dodali: "To ni ministrstvo za okolje, to je ministrstvo proti okolju in proti okoljevarstvenikom."

Da gre vse to na račun nas in našega okolja, biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov, ki nam omogočajo osnovne življenjske pogoje: zdravo in čisto vodo, zrak, naravo, še opozarjajo organizacije.

"Takim nerazumnim škodljivim ukrepom smo se že uprli lansko leto na referendumu o vodi in uprli se bomo tudi tokrat. Ne bomo pustili, da Inštitut Lutra, ki skrbi za ohranjanja življenja v ogroženi naravi, za živali in čisto vodo, umre zaradi samovolje ministra Vizjaka," so zaključili.

Danes je bila na to temo sklicana novinarska konferenca. "Tovrstno delovanje je simptomatično za delovanje te oblasti: oblasti, ki sankcionira vse, ki si do nje drznemo biti kritični, oblasti, ki ne izbira sredstev za napad na ljudi, ki mislijo in delajo dobro. Tukaj stojimo, ker smo v tem primeru Inštitut Lutra vsi mi," je povedala Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smet Umet.

Katarina Bervar Strnad iz Pravno informacijskega centra pa je poudarila: "Že dve leti te vlade smo soočeni z ukinjanjem sredstev okoljskim in drugim nevladnim organizacijam, z dojemanjem celotnega sektorja kot 'nagajalcev'. V praksi pa smo nevladniki že neštetokrat na sodiščih in nenazadnje na referendumu dokazali, da imamo zelo pogosto prav in tudi, da nas javnost podpira. Zato je vsako tovrstno dejanje le še izraz nemoči oblasti in podlih poskusov izčrpavanja sektorja, da se naše zmage na sodiščih in drugje ne bi več zgodile. Kljub temu, da upamo, da bo tovrstnega početja kmalu konec, je treba proti vsakemu tovrstnemu poskusu protestirati in javnost opozoriti na mahinacije vlade."

O ignoranci trenutne vlade, ko pride do nevladnih organizacij, je opozoril tudi Goran Forbici, direktor CNVOS: "Lutrin primer je simbol vsega, kar je narobe z Janševo vlado in našo državo v zadnjih dveh letih. Samovolja in zlorabe položajev, ignoriranje veljavnih pravil in predpisov, konstantni napadi in maščevalnost do vseh, ki jim ne aplavdirajo. To lahko ustavimo skupaj."

Odziv MOP 

Ministrstvo za okolje in prostor v odzivu vse navedbe zanika. Sporočili so, da je MOP z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra podpisalo drugo pogodbo in sicer dne  15. 3. 2022. V okviru pogodbe  "Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24" bo pripravljen popisni protokol, izvajalec (Lutra) bo vzpostavil in začel izvajati državni monitoring za bobra, so zapisali v sporočilu za javnost.

Znova so zapisali, da imajo glede sklenitve pogodbe z inštitutom Lutra o sofinanciranju projekta LIFE BOBER  resne zadržke: "Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je leta 2019 pripravil Strokovne podlage za načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra v Sloveniji. Podatki iz leta 2021 kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro, s tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi, kar MOP zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je ZRSVN  leta 2019 pripravil strokovno podlago."

Kot so še zapisali, demantirajo navedbo Lutre, da Ministrstvo za okolje in prostor ne financira Lutre: "Nasprotno. MOP je z Lutro, kot uvodoma poudarjeno, podpisal pogodbo dne  15. 3. 2022 'Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24'. V okviru naloge bo pripravljen popisni protokol, izvajalec bo vzpostavil in začel izvajati državni monitoring za bobra. Pogodba se zaključi 30. 9. 2024. MOP ima torej glede sofinanciranja projekta Life beaver (Živeti z bobrom) resne zadržke, saj so na eni strani pogojeni s stanjem te zavarovane vrste v naravi (znatno povečana prisotnost bobra v naravi, nastanek škod, spremenjena pričakovanja deležnikov ipd.) ter nastale potrebe po ustreznem (pre)oblikovanju politike do te živalske vrste, po drugi strani pa tudi zaradi razlogov, ki so povezani s splošnim javnofinančnim stanjem in prioritetami, ki so trenutno usmerjene predvsem na spodbujanje projektov za zagon gospodarstva."