Če bo Kazenski zakonik spremenjen, Inštitut 8. marec napoveduje referendum

Predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke, je sicer ta teden sprejel odbor DZ za pravosodje, prestati pa mora še poslansko sito. V delu opozicije so kritični do predloga, ki ga je vložila poslanska skupina SNS. Da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države, je sicer poslance opozorila tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora.

Predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete, med drugim nasprotujejo na vrhovnem državnem tožilstvu in pravosodnem ministrstvu. Kot pravijo, so rešitve nesistemske in lahko pomenijo ravno nasprotne učinke. V težjih oz. zapletenejših primerih kaznivih dejanj bi pomenile celo neke vrste amnestijo za storilce kaznivih dejanj.

Tudi v Inštitutu 8. marec so na današnji novinarski konferenci izpostavili, da omogoča konec postopkov pregona gospodarskega kriminala brez epiloga. Navedli so, da je bil zakon sprejet stran od oči javnosti, proti njemu pa se je postavila celotna stroka.

"Vse skupaj nas spominja na način sprejemanja zakona o vodah, zaradi katerega smo se na referendum odpravili poleti," je dejala direktorica inštituta Nika Kovač. Izpostavila je, da je dodaten problem zdajšnjega zakona, da začne veljati takoj ob sprejetju, v tem primeru pa bodo padli številni postopki, med njimi preiskava Teš 6, preiskava afere Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade Janez Janša, preiskava poslov z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, v katerih je osumljen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, in še številni drugi postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.

Najprej sedem, nato 35 dni časa

Danes so tako potrdili, da bodo v primeru sprejetja zakona takoj začeli z zbiranjem podpisov za referendum. "V tem primeru imamo najprej sedem dni časa, da se zberemo 2500 neoverjenih podpisov, v drugem koraku pa 35 dni časa, da zberemo 40.000 overjenih podpisov," je pojasnila članica Inštituta 8. marec Mojca Lukan.

Obenem opominjajo, da sprejetje zakona lahko še vedno preprečijo poslanci in poslanke, če glasujejo proti njemu. Sprašujejo pa se, kako je lahko predsednik državnega zbora Igor Zorčič dopustil obravnavo zakona, ki je po mnenju pravne stroke tudi postopkovno problematičen, saj spreminja materijo zakona o kazenskem postopku.

Kot je povedala Alenka Kreč Bricelj iz Smetumet, se na kampanjo Referendum: za naš denar gre že aktivno pripravljajo. "Pripravljamo strategije, grafično podobo in druge vsebine, ki jih bomo uporabljali na referendumu. Organizirali smo tudi ekipo naših prostovoljcev," je povedala.

V Inštitutu dodajajo, da bi se proti tovrstnemu zakonu borili ne glede na to, katera "elitam naklonjena" stranka bi ga predlagala. "V Sloveniji živimo pošteni ljudje, ki se bomo vedno borili proti kraji, korupciji in bogatenju elit," so pojasnili.

Podpise bodo zbirali tudi petkovi protestniki

Na poskuse vlade in njenih podpornikov, da s protipravnim spreminjanjem kazenskega zakonika dosežejo zastaranje svojih "koruptivnih" dejanj v preteklih letih, so drevi na Trgu republike opozorili tudi petkovi protestniki, ki so se znova zbrali v središču Ljubljane.

Kot pravijo, je predlog spremembe kazenskega zakonika celotna stroka označila za neprimeren in hkrati tudi protipraven, saj predlagane spremembe sploh ne sodijo v kazenski zakonik temveč kvečjemu v zakon o kazenskem postopku.

Tudi oni so prepričani, da bi bila s spremembo zakonika v praksi izvedena amnestija “ravno za največje izvajalce gospodarskega in političnega kriminala”, ker pravni procesi ravno v tovrstnih kompleksnih primerih vedno trajajo več let.

Tudi iz Protestne ljudske skupščine so sporočili, da bodo v primeru spremembe zakonika tudi sami skupaj z ostalimi aktivističnimi organizacijami in širšim zavezništvom civilne družbe nemudoma začeli zbiranje podpisov za referendum.

Jelinčič: Boli jih, da ne bodo mogli vleči določenih političnih procesov v nedogled

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je do napovedi Inštituta 8. marec kritičen. Kot pravi, bi v Sloveniji morali uvesti nemški sistem, v katerem tudi sodnik ali tožilec odgovarja za svoja dejanja in morata plačati tudi finančno odškodnino, če ga kaj polomi.

Nasprotno menijo v SD. "Kazenski zakonik se sprejema s tresočo roko, za to so potrebni strokovni pogovori, analize. Vemo, da smo imeli v načrtu marsikaj spremeniti. Vendar ta rešitev pomeni prehod v popolnoma drugo smer, ki daje vedenje, da je Slovenija tista oaza, kjer državne oblasti nimajo namena preganjati korupcije in kriminala," je danes dejala podpredsednica SD Andreja Katič. Kot nekdanja ministrica za pravosodje je zgrožena, da v DZ obravnavajo takšno spremembo, za katero je po njenih besedah vsa stroka opozorila, da je nesprejemljiva. V SD bodo naredili vse, da v zakonodajnem postopku ta predlog ne bo sprejet. Če pa bo, se bodo pridružili civilni družbi, združili moči in preprečili uveljavitev tako škodljive kazenske zakonodaje, je še napovedala. 

"Sprememba kazenskega zakonika, ki so jo na odboru potrdili koalicijski poslanci, je nova ukana Zmago Jelinčiča in koalicije, s katero želijo ustaviti pregone številnih težjih kaznivih dejanj. Upam, da se v DZ zbere večina, ki bo to norijo ustavila," pa je zapisal predsednik DZ Igor Zorčič.