'Hrvaška je skoraj vedno korak pred Slovenijo'

Slovenska vlada se je na afero "patergate" odzvala bledo in brez jasnega stališča, kar pa se ni zgodilo prvič, ocenjuje direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bećirović.

"Spomnimo se leta 2015 in kako je ravnal takratni premier Miro Cerar. Naredil je nekaj napačnih potez, kar je Slovenijo stalo neugodne arbitražne odločitve. Zakaj ni uporabil dejstva, ki ga je priznal Zoran Milanović pri zamenjavi ravnatelja SOA Dragana Lozančića? Dejal je, da je Lozančić najbolj zaslužen za kompromitacijo arbitraže in namesto, da bi bil nagrajen, ga hočejo zamenjati. V tej Milanovićevi izjavi je povedanega marsikaj!"

Inertnost slovenskih oblastnikov je slovensko državo v odnosih s Hrvaško drago stala, je prepričan. "Uradni Bruselj se ni odzval niti na prošnjo pri implementaciji arbitražne odločitve, čeprav je bil boter arbitražnemu sporazumu, kaj šele, da bi se vtikal v odnose med dvema članicama v zadevah iz pristojnosti držav članic. To je bilo pričakovano, slovenski politiki pa presenečeni zaradi takšnega odziva. Očitno so se bore malo naučili v zadnjih 15 let članstva Slovenije v EU! Tukaj gre predvsem za varnostno-obveščevalna vprašanja, ki so bolj v pristojnosti Nata," je komentiral molk Evropske unije in uradnega Bruslja.

Hrvaška zlorablja svoje članstvo v EU in Nato

Hrvaška po besedah Bečirovića več kot očitno zlorablja svoje članstvo v EU in Nato, še posebej pri državah, ki prav tako želijo postati članice, in to kljub temu, da je bila v času slovenskega predsedovanja EU sprejeta izjava, da se morajo države regije, ki postanejo članice EU, zavezati, da v procesu pridruževanja EU ne bodo ovirale drugih držav v regiji. "To je najbolj vidno v odnosu Hrvaške do Bosne in Hercegovine, tudi Srbije. Stvar je v tem, da Hrvaška ni več pod monitoringom, kot je bila v času pridruževanja, in to izkorišča, da svoje interese enostavno vsili v regiji, dokler se EU ukvarja sama s seboj, ZDA pa v regiji niso več prisotne v tolikšni meri, kot so bile nekoč." Bećirović je v intervjuju za Vijesti.ba uporabil izraz, da "Hrvaška postaja trojanski konj Rusije in Kitajske."

'Odnosi med Hrvaško in Slovenijo niso nikomur v regiji za zgled'

Tovrstni dogodki po njegovih besedah ne vplivajo samo na odnose med vpletenima državama, temveč bistveno širše, saj se ustvarja oz. poglablja že prisotno nezaupanje v sami regiji. "Začetek maja bo v Tirani srečanje predsednikov iz regije v okviru procesa Brdo-Brioni, katerega gostitelja sta hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor. Odnosi med Hrvaško in Slovenijo niso nikomur v regiji za zgled in zastavlja se vprašanje o smiselnosti takšnega srečanja v Tirani. Seveda moramo pri tem upoštevati dejstvo, da je dodana vrednost takšnega dogodka vprašljiva. Hrvaška zadnjih nekaj let zlorablja svojo pozicijo članstva v EU in Nato, in to posebej do BiH in Srbije, kar lahko oteži njeno predsedovanje EU v sami regiji. Tekmovalnost med Slovenijo in Hrvaško v regiji se bo nadaljevala," je prepričan. To se zdaj najbolj kaže v Severni Makedoniji, kjer ključno podporo poti Severne Makedonije v EU in Nato zagotavlja Bolgarija, ki se ji je pridružila še Grčija. "Tukaj je vpliv Slovenije in Hrvaške neznaten."

Hrvaška se pojavlja kot zaščitnica krščanske Evrope od islamske grožnje

Pisanje o domnevnem novačenju salafistov s strani hrvaških obveščevalcev in namigovanje nekaterih hrvaških medijev, da gre pri vsem skupaj za nekakšno bosansko-slovensko navezo proti Hrvaški, ni nič novega, še pravi Bećirović.

"Izmišlja se popularna t. i. islamska grožnja, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, ki grozi krščanski Evropi, in tu se Hrvaška pojavlja kot zaščitnica krščanske Evrope od islamske grožnje. To je konstrukt Hrvaške, države polnopravne članice EU in Nato, torej gre za resno družino držav, kar nas vse skrbi. Kar zadeva Slovenijo, mislim da je izgubila marsikatero navezo v regiji, kaj šele z ZDA v zadnjem obdobju. To se najbolj pokazalo pri vladi Mira Cerarja, ki je dejansko bila v osami s strani ZDA, a v regiji sploh ni bila prisotna. Hrvaška je skoraj vedno korak naprej v primerjavi s Slovenijo in je obveščevalno kapilarno prisotna v regiji. Tudi podtikanje afer s strani Hrvaške ima jasno določene namene, kot je neimplementacije arbitražne odločitve, odtujevanje milijonskega premoženja-nepremičnin iz BiH na ozemlju Hrvaške, ustvarjanje tretje hrvaške entitete v BiH, reševanje mejnega vprašanja z BiH vključno s Pelješkim mostom, celo delitev BiH skozi tiho podporo delitvi (zamenjavi ozemlja) Kosova med Srbijo in Kosovim (Albanijo). Gre za nevarne igre, katerim kos mora biti vsaka država, vključno s Slovenijo."

'Hrvati se s spodrsljaji ne obremenjujejo'

Skrajno ofenzivno delovanje hrvaških obveščevalnih služb razkrivajo tudi številke. Poročila kažejo, da je na podlagi zahtev aktualnega političnega vrha južnih sosedov njihova obveščevalna služba za kar 40 odstotkov povečala število obveščevalnih podatkov. Ne le Slovenija, to je na lastni koži občutila tudi BiH. Hrvaški obveščevalci naj bi namreč kar 50 državljanov Bosne izsiljevali in silili v sodelovanje proti lastni državi.

"SOA je izmenjavo obveščevalnih podatkov s tujimi obveščevalnimi službami intenzivirala za petkrat, kar pravzaprav kaže na intenzivnost dela hrvaških obveščevalnih služb na balkanskem prostoru," je včeraj v oddaji 24UR pojasnil nekdanji direktor slovenske obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Marjan Miklavčič.

Po njegovih besedah so Hrvati na svojo stran nedavno poskušali pridobiti tudi slovenskega državljana, ki ima na enem od otokov stanovanjsko hišo. "Enostavno so ga povabili na pogovor, na kavo in ga poskušali nekako pridobiti za sodelovanje," je razkril.

Hrvati se s spodrsljaji ne obremenjujejo in bodo s takšnimi metodami tudi nadaljevali, je prepričan. Je pa res, še dodaja Miklavčič, da tovrstni incidenti v mednarodnem političnem prostoru odpirajo vprašanje, ali so Hrvati sploh pripravljeni gojiti miroljubno sosedsko politiko.

Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik pa meni, da bi cilj hrvaške operacije lahko bil nek prikaz dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bosanska država svojega posla ne opravlja dobro. "Hrvati delajo zelo ofenzivno, zato so tudi naredili nekaj napak, ker so neposredno pristopili do potencialnih sodelavcev."