Plenković: Nimamo niti možnosti niti ambicij, da bi vplivali na objave v slovenskih medijih

Hrvaška vlada se je danes sprva zelo skopo odzvala na naše razkritje poskusa hrvaškega vplivanja na POP TV. "Najodločnejše in povsem zavračamo vse navedbe o poskusu kakršnega koli vplivanja hrvaške vlade na slovenske medije," so se odzvali za hrvaške medije. 

Proti večeru pa je ob robu obiska kitajskega premierja v Zagrebu za medije o tej temi spregovoril tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "Nimamo niti možnosti niti ambicij, da bi vplivali na objave v slovenskih medijih. Arbitraža je nepovratno komprimitirana zaradi vedenja slovenske strani," je dejal Plenković. Po njegovih besedah je želja hrvaške vlade "razvijati dobre odnose s Slovenijo". Dodal je, da je njihova politika "politika dialoga" ter da Hrvaška in Slovenija nekih "pravih problemov" niti nimata. 

Plenkovićev svetovalec posredno priznal, da je na posnetku Tolj

Svetovalec hrvaškega premierja za nacionalno varnost Robert Kopal se je danes odzval na razkritje poskusa hrvaškega vplivanja na POP TV. SOA ni nikomur prisluškovala, trdi. "Nihče ni snemal nikogar. Ne, vlada ni vplivala niti poskušala vplivati," je za hrvaški portal N1 dejal svetovalec premierja Andreja Plenkovića. 

Kopal, ki ga hrvaški mediji označujejo kot Plenkovićevega vohuna, je podal tudi zelo pomenljivo izjavo. Index.hr poroča, da je dejal, da SOA v Sloveniji ni snemala ljudi, ki so sodelovali v arbitraži. S tem pa je pustil odprto možnost, da so prisluškovali komunikaciji, ki je potovala skozi Hrvaško.

Na vprašanje, zakaj je Ivan Tolj dejal, da govori v imenu vlade, je Kopal odgovoril, da ne ve. "Lahko rečem, da vlada ni na noben način vplivala na Tolja," je zagotovil Kopal. S tem je priznal, da je na posnetku, ki smo jih objavili, dejansko pater Ivan Tolj. 

Odzval se je tudi na poročanje o drugih nezakonitih akcijah hrvaške obveščevalne službe v drugih državah. Kopal trdi, da nič od tega ni res: "Zakaj ste sploh pomislili, da SOA to počne. Vse, kar dela SOA, dela po zakonu, legitimno in legalno. Podvržena je raznim vrstam nadzora, od državljanskega do strokovnega," je dejal Kopal. 

Hrvaška predsednica: Nikoli ne bi zahtevala, da neko temo umaknejo iz slovenskih medijev

Oglasila se je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. "Predsednica republike ni in nikoli ne bi zahtevala, da neko temo umaknejo iz slovenskih medijev, niti neposredno niti preko posrednikov," so sporočili iz njenega kabineta. Kot pravi je o aferi izvedela iz medijev. "Dejstvo je, da je Slovenija prekršila arbitražni sporazum in s tem mednarodno pravo, kar je botrovalo neuspehu arbitraže. Gre za pravosodni škandal in ne za obveščevalno problematiko ter zavračamo ta poskus zamenjave tez," so še dodali v predsedničinem kabinetu. 

Tudi v SOA ne komentirajo poročanja o poskusih vplivanja na slovenske medije. Poročanje 24ur.com in POP TV pa so označili za "netočne in tendeciozne konstrukcije". "Gre za nadaljevanje medijske kampanje določenih medijev v BiH, s katerimi so želeli očrniti SOA in Republiko Hrvaško z lažnimi obtožbami o novačenju salafistov za tihotapljenje orožja v BiH in nezakonitem delovanju SOA proti sosednim državam," so dejali za N1. 

Fotografija, 'ki pove več kot tisoč besed'

"Ozadje slovensko-bosanske koalicije" so po našem razkritju pritiskov hrvaške vlade na našo medijsko hišo zapisali na naslovnici Večernjega lista. Kot trdijo, Slovenci s to afero želijo izsiliti arbitražo, BiH pa ustaviti gradnjo mostu Pelješac.

A prava zgodba se je odvijala prejšnji teden, so zapisali pri bosanskem Žurnalu. "Naše poročanje o tem, da je hrvaška obveščevalna služba spodbujala terorizem in bosanske državljane poskušala novačiti za prenos orožja, je novinarje drugih držav, spodbudilo, da so tudi oni začeli preiskovati in na dan je prišla velika vohunska afera."

Novinar Avdo Avdić je za piko na i izpostavil še fotografijo, ki, kot pravijo, pove več kot tisoč besed. Na njej skupaj sedijo direktor hrvaške obveščevalne službe (SOA) Daniel Markić (prvi z leve), prvi mož avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, in frančiškanski duhovnik Ivan Tolj in hrvaški parlamentarni zastopnik in predsednik Sveta Hrvaške narodne skupščine v Mostarju Božo Ljubić, ki naj bi bil vpleten v "afero salafisti".

Preiskavo v BiH blokirala glavna tožilka Gordana Tadić?

Dan potem, ko je Žurnal.info razkril "afero salafisti" oz. zgodbo o tem, da hrvaški obveščevalci bosanske državljane silijo v tajno oboroževanje islamističnih skrajnežev v BiH, je Ljubić dejal, da gre za izmišljotino, katere glavni cilj je zrušiti glavno državno tožilko BiH Gordano Tadić. Njena zahvala je prišla hitro – državni tožilec Oleg Čavka je z njenim dovoljenjem odločil, da v zadevi SOA ne izvedejo preiskave.

Prav na to, da zgodbe o hrvaškem novačenju bosanskih državljanov ni, ker tudi ni uradne preiskave, se je doslej skliceval uradni Zagreb.

V aferi, v katero se je ujela SOA, se sicer omenjata še namestnik ministra za varnost BiH Mijo Krešić in novinar radiotelevizije Republike srbske Mato Đaković – oba sta sorodnika tožilke, kar že takoj sproža dvome v nepristranskost njenih odločitev.

Žurnal danes razkriva tudi številne dokaze, ki jih je tožilstvo v BiH namenoma ignoriralo. Tako bi na primer morali zaslišati najmanj deset državljanov BiH, ki jih je SOA prepričevala v prenos orožja, a jih nikoli niso. Enemu od njih, ki je prek Viberja komuniciral tudi z "mehanikom Davorjem", naj bi celo grozili z zaporom, če se bo o tem še naprej pogovarjal z novinarji.

Krešić je 5. februarja 2010, ne da bi za to vedel takratni minister za varnost BiH Sadik Ahmetović, podpisal dokument s seznamom 45 domnevnih terorističnih organizacij, ki delujejo v BiH in ga naslovil na Združene narode. Čeprav je bila zoper njega zaradi tega vložena prijava zaradi ponarejanja dokumentov, ga o tem nikoli niso zaslišali. Pet let pozneje je Krešić v intervjuju za srbsko agencijo Tanjug povedal, da ne izključuje možnosti, da v BiH obstajajo teroristični tabori. Tudi o tem ni bil nikoli zaslišan. 

Kje vse je deloval 'mehanik Davor'?

Žurnal je v preteklih dneh pisal tudi o "mehaniku Davorju". Davor Franić, ki smo ga razkrinkali kot vodjo akcije prisluškovanja v aferi "Aribtražni prisluhi" – je po njihovih informacijah vse do leta 2013 sodeloval v obveščevalnih akcijah na hrvaškem veleposlaništvu v Sarajevu. Takrat je imel stike z vsaj dvema sedanjima vladnima predstavnikoma, od katerih je bil eden član SDA, drugi pa član SDP BiH.

"Gre za človeka, ki je bil vključen tudi v vohunske akcije, ki jih je SOA izvajala na območju BiH, torej tudi novačenje njihovih državljanov, po dokumentih, ki jih poseduje Žurnal, pa je bil Franić v zadnjih dneh glavni človek SOA, ki se je trudil, da zadeva ne bi prišla v javnost. Tako je na primer s portala Nova TV v Zagrebu skrivnostno izginilo besedilo, ki se je nanašalo na vmešavanje SOA v zadeve v Sloveniji in BiH," še piše Avdić.

Prav Franić je bil človek, ki je vedel, da POP TV pripravlja zgodbo o SOA in je o tem obvestil hrvaško vlado, ki je za lobiranje angažirala tudi Ivana Tolja. Tolj med Hrvati velja za človeka, ki odloča o tem, "kakšno nebo je nad Hrvaško". Novinarji ga povezujejo z zagrebškim županom Milanom Bandićem in hercegovskim delom HDZ, za katerim stoji Milijan Vaso Brkić.

Redki pogumni hrvaški mediji

Če so si o pritiskih hrvaške vlade na poročanje naše medijske hiše včeraj upali pisati le redki hrvaški mediji, jih je našo zgodbo danes povzelo več. A predvsem glede tega, da sta morala zaradi afere "arbitražni prisluhi" na pogovor k premierju Marjanu Šarcu hrvaški veleposlanik v Ljubljani in slovenska veleposlanica v Zagrebu.

Index.hr je edini, ki glasno sprašuje, kaj delajo njihovi obveščevalci, in zakaj večina hrvaških medijev o tem molči. "SOA se je v zadnjih dveh mesecih znašla v nizu afer, ki dokazujejo ne samo njeno nesposobnost, pač pa tudi očiten kaos v delu organizacije, ki se že več let sooča z obtožbami o političnem kadrovanju," so pogumno zapisali.

Objavili so tudi intervju z Josipom Kregarjem, profesorjem na pravni fakulteti, ki je zadevo komentiral v oddaji Novi dan na televiziji N1. Situacija se mu zdi resna, saj v njej sodelujeta dve prijateljski državi, ki si med seboj prisluškujeta. "Obstajajo filmi o tem, kako si zavezniki med seboj prisluškujejo – Velika Britanija, Francija, Nemčija … V tej zgodbi pa je dovolj zgovorno to, da hrvaški mediji o njej ne poročajo. To pomeni, da gre za pritisk, ki ga Ivan Tolj lahko izvaja. Verjetno je bil tudi zato izbran za posrednika," je ocenil. Po njegovem mnenju gre za premišljen propagandni korak, ki bo oviral prizadevanja za rešitev spora z arbitražo, v katerem sta obe državi prišli v slepo ulico.

Sam meni, da hrvaška vlada na to ne bo reagirala, dokler afera ne bo dosegla razsežnosti, ki bi to zahtevale. "Take afere so v preteklosti že bile in so se hitro pozabile."

Na vprašanje, ali to lahko vpliva na rezultat evropskih volitev v obeh državah, je odvrnil pritrdilno, saj je to incident, ki lahko eskalira. "Vendar se mi zdi, da je to nekakšen začasen pritisk. Plenković je pokazal veliko potrpljenja, ko ni reagiral na incidente glede ribičev. Hrvaška je ostala pasivna, ni želela, da bi se razmere stopnjevale. Vsi se zavedamo, da so gospodarske in politične vezi med Slovenijo in Hrvaško zelo močne. Slovenci imajo tukaj svojo lastnino in jim ni vseeno, Hrvaški pa je Slovenija vez z Evropo. Državi sta zaveznici in ne sovražnici," je še dejal.

Večina medijev povzema stališče hrvaške vlade

Jutarnji list medtem piše o Šarčevem pozivu veleposlanikoma in "dramatični eskalaciji špijunske afere". Tudi oni so objavili so neuradni odziv hrvaške vlade, ki trdi, da nima nobenih informacij o domnevnih prizadevanjih Tolja, da bi ustavil objavo zgodbe o domnevnih dejavnostih hrvaških obveščevalcev v Sloveniji. Stališče vlade navaja zagrebški časnik, ki pa ni navedel vira iz Banskih dvorov.

''Najodločneje in popolnoma zavračamo vse navedbe o poskušanju kakršnega koli vplivanja hrvaške vlade na slovenske medije," je vlada sporočila tudi po poročanju Dnevnika Nove TV. 

PREBERITE TUDI:

Cerar: Vmešavanje tujih držav in pritiski na medije so v Sloveniji nedopustni.

Prisluhi sami nekaterih strank ne presenečajo, obsojajo pa poskuse vplivanja na medijsko hišo.

KOMENTAR: Več sreče prihodnjič.