Plenković zavrača 'namigovanja o nadnaravni moči' hrvaške vlade

Na očitke doma, da s svojim ravnanjem ustvarja izredno stanje, da bi si okrepil podporo pred evropskimi volitvami, pa premier Marjan Šarec odgovarja: "Saj ni nobenega izrednega stanja. Odgovorili smo na pritiske, ki so se zgodili, sklicali smo svet za nacionalno varnost, ker je bila vrsta predlogov za to, in to se mi zdi pravilno."

'Če so v preteklosti naši vodilni ravnali preveč servilno, ne morem pomagati'

"Ne moremo biti ves čas samo ponižni in nastavljati drugega lica, moramo povedati, da nekaj ni prav. To smo tudi storili. To ne pomeni, da ustvarjamo izredno stanje, ni izrednega stanja," je še izpostavil premier ob prihodu na izredni vrh EU o brexitu.

To, da so poklicali veleposlanico v Ljubljano, da jim pojasni zadeve, in da so poklicali na zagovor tudi hrvaškega veleposlanika, so po Šarčevem mnenju odzivi, ki so povsem na mestu, saj da morajo pokazati, da je Slovenija suverena država in da ima svoje stališče. "Če so v preteklosti naši vodilni ravnali preveč servilno, pa ne morem pomagati. Jaz pač ravnam, kot mislim, da je prav," je še dejal.

Na vprašanje, ali se bo ob robu vrha o tem pogovoril s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in voditelji institucij EU, je Šarec odgovoril, da s Plenkovićem vselej spregovorita kakšno besedo na vrhu in da bosta zagotovo to storila tudi v četrtek v Dubrovniku na srečanju v okviru pobude 16+1. "Kolikor vem, so se tudi hrvaški novinarji pridružili protestu proti takšnemu vplivanju na medije," je še dejal premier.

Plenković zavrača "namigovanja o nadnaravni moči" hrvaške vlade

V Bruslju se je odzval tudi Plenković in dejal, da hrvaški vladi ni mogoče ničesar očitati. "Namigovanja, da imamo nadnaravno moč in da vplivamo na to, kaj bo objavil kateri medij, so pretenciozna in nerealna. Ne vem, kako je lahko to resen argument," je dejal.

Dodal je še, da se je s slovenskim kolegom Šarcem pripravljen o tem pogovarjati ob robu vrha EU ali v Dubrovniku. Ob tem je poudaril, da to zanj ni dramatično vprašanje, in izpostavil, da se je treba zavedati, da bodo v Sloveniji volitve.

Na vprašanje, ali je Slovenija posredovala kakšne dokaze za trditve v povezavi s prisluškovalno afero, je odgovoril, da vse, kar ve, ve iz javnega obveščanja. S Šarcem se nista ne videla ne slišala, odkar je ta zadeva v medijskem prostoru, je še dodal.

Plenković trdi, da Slovenija in Hrvaška v zgodovini nikdar nista imeli resnih težav in da ju tudi zdaj delijo le vprašanja, ki so ostala po razpadu SFRJ. "Če ne bi bilo vprašanj meje na kopnem in morju, jedrske elektrarne in varčevalcev, ne bi bilo težav, to vsi vemo," je dejal.

Na vprašanje, kako se bo vlada soočila z ljudmi, ki se predstavljajo v njenem imenu, pa je hrvaški premier odgovoril, da o tem ni z njim nihče govoril in da niti ne ve, ali so te navedbe resnične, saj da nima nikakršnih dokazov in nobene potrditve.

Šarec bo na to temo poskusil govoriti tudi z Junckerjem

Šarec sicer ne pričakuje, da bi danes v Bruslju poudarjali to temo, saj je glavna tema brexit. Če bo priložnost, bo o tem govoril s predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem, a ne verjame, da bo dobil drugačen odgovor od tistega, ki ga je komisija že posredovala. "Očitno je čas, da pridejo volitve in se kaj zamenja," je še pripomnil ob kritiki mlačnega odziva komisije.

Da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nesprejemljivi, bo tudi Šarčevo sporočilo Plenkoviću, ko bosta govorila o tem. "Pričakujemo, da se Hrvaška vzdrži takšnih dejanj, da čim prej implementiramo arbitražno razsodbo in da Hrvaška preneha s takšnimi praksami, ker niso v interesu ne Slovenije ne Hrvaške," je še dejal premier.

Bruselj afere ni želel komentirati

Spomnimo. Bruselj afere ne želi komentirati. Kot so sporočili za STA, so sicer videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, ker da gre za bilateralno vprašanje in podrobnosti ne poznajo.

Kot je še sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije, ta v okviru svojih pristojnosti preko različnih pobud podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami. Odgovor je enak tistemu, ki so ga posredovali dan prej ob vprašanju, kako komentirajo verbalno noto madžarske veleposlanice v Sloveniji zaradi naslovnice tednika Mladina, na kateri je bil upodobljen madžarski premier Viktor Orban.

Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je k omenjenemu danes dodal še to, da so nacionalne obveščevalne službe in z njimi povezane zadeve stvar nacionalnih pristojnosti. "Mi tukaj v komisiji nimamo obveščevalne agencije, nimamo vohunov in nimamo velikih izkušenj v tem svetu, zato ne moremo pomagati," je dejal.