V gramozni jami v Spodnjem Dupleku od maja deluje športno rekreacijski center, namenjen deskanju in smučanju na vodi.
Po besedah Nika Črepnjaka, vodje marketinga v Wake Parku Dooplek, so z obiskom doslej več kot zadovoljni: "Od 19. maja, ko smo prvič zagnali vlečnico, se je v vodnem deskanju in smučanju preizkusilo okoli 300 adrenalinskih navdušencev, prodali smo tudi okrog 40 sezonskih vstopnic."
A kot poudarja Črepnjak, uspeha toliko ne merijo v prodanih kartah, kot v odzivih obiskovalcev. "Naša 'plaža' je ob sončnih dneh polna do zadnjega kotička," ponazarja in dodaja, da takšnega odziva pravzaprav kljub trdemu delu niso pričakovali. "Veliko nam pomeni tudi to, da nas je dobro sprejela lokalna skupnost. Na nek način smo s tem pokazali, česa vse s(m)o sposobni mladi, če le dobimo priložnost."
Z gradnjo pričeli lani
Desetčlanska ekipa je z gradnjo vlečnice in vzpostavljanjem osnovne infrastrukture pričela lani. "Vedeli smo, kaj želimo doseči, je pa bila pot do sem precej dolga in naporna," pa izpostavlja vodja projekta in eden od upravljalcev parka Aljaž Jurša. Po njegovih besedah je dupleški športno rekreacijski center namreč povsem primerljiv z najboljšimi tovrstnimi vodnimi parki v Evropi.
Investitor želel nekaj vrniti domačemu kraju
Finančno je idejo o izgraditvi parka podprl lokalni podjetnik Jože Kojc. Na vprašanje, zakaj se je odločil za takšno investicijo, Kojc odgovarja: "Na te kraje me vežejo spomini iz otroštva, ko smo se kot otroci kopali v takrat popolnoma neurejeni dupleški gramoznici. Po šolanju in karieri v Ljubljani sem se čez leta nato vrnil v domače kraje in se odločil, da želim domačemu kraju nekaj vrniti."
V izjemen ponos pa mu je ekipa mladih, ki je idejo realizirala in s tem presegla vsa njegova pričakovanja. "Toliko energije in zagnanosti že dolgo nisem videl. Potrdili so moje prepričanje, da so mladi nosilci in gibalo razvoja," je navdušen investitor.
Birokratski mlini mleli kar osem let
Investicija je po Kojčevih besedah znašala okrog pol milijona evrov, ga pa razburja dejstvo, kako zelo otežena je pri nas realizacija tovrstnih idej. "Za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj smo potrebovali skoraj osem let," je ogorčen. "Verjamem, da so slovenski birokratski mlini iz naše države na tak način 'odpeljali' že na milijone evrov. Jaz sem imel sicer to srečo, da je bil to postranski projekt, na katerem ni slonela moja eksistenca. Zato se ne čudim, da marsikdo pri nas izgubi voljo za karkoli podobnega, oziroma veliko dobrih idej ostaja nerealiziranih," je kritičen.

Na severu wake park, južnejši del ostaja prepuščen naravi
Da pa so gramozno jamo Duplek sploh lahko pričeli urejati, je bilo predhodno potrebno zgraditi pregradni nasip. Gramoznica je namreč del območja Nature 2000, ter del Krajinskega parka Drava. Jezero so s pomočjo občinskih sredstev lani tako pregradili, severni del je zdaj v sklopu wake-parka namenjen športu in rekreaciji, južni mirnješi pa je povsem prepuščen naravnemu razvoju. "Občina je v nasip investirala okoli 110.000 evrov, dodatnih 15.000 pa v ureditev sprehajalnih poti in ostale potrebne infrastrukture," nam je pojasnil župan Občine Duplek Mitja Horvat.
Smeli načrti za prihodnost
Poleg žičniške infrastrukture pa so v okolici parka doslej uredili še manjši gostinski objekt, kjer si je možno izposoditi tudi opremo za deskanje in smučanje na vodi, ter manjšo 'plažo'. "Čeprav menimo, da smo že doslej postorili ogromno, pa ne želimo zaspati na lovorikah," so si edini tako investitor, upravljavci parka, kot tudi na občini. Denar od prihoda želijo namreč investirati v nadaljnji razvoj. "V prvi vrsti bi radi uredili recepcijo in primerno parkirišče," želje opisuje Kojc, kasneje pa bi radi še nekoliko razširili plažo. Z načrti se strinja tudi občina. Že prihodnje leto želijo ponudbo razširiti z otroškimi igrišči, motoričnim parkom, parkiriščem za avtodome in prostorom za kamping, v manjšem delu gramoznice bi nekoč s pomočjo zasebnega investitorja radi uredili tudi manjše naravno kopališče.

Na vlečnici naenkrat sedem ljudi
Dupleški vodni park v osnovi temelji na delovanju krožne 'full size' petstebrne vlečnice, sicer prve tovrstne v Sloveniji. "V praksi to pomeni, da jo lahko naenkrat uporablja sedem uporabnikov, v vodi pa so hkrati postavljene tudi številne ovire, ki dodatno poženejo kri po žilah," razloži Črepnjak.
V Sloveniji sta pred leti sicer že obstajala dva podobna parka – v Brežicah in na Ptuju. Brežiški je pred časom zaprl svoja vrata, na Ptuju, kjer vlečnico poganja dvotočkovni sistem, pa letos obratujejo sedmo leto zapored.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.