Cerarjeva o tožilskih packah

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z razmerami na državnem tožilstvu in morebitno odgovornostjo nosilcev javnih funkcij, je kot priča nastopila nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar.

V dve uri in pol dolgem "zaslišanju" je Cerarjeva odgovarjala na vprašanja, povezana z več odmevnimi primeri iz obdobja, v katerim je vodila tožilstvo; med njimi so primeri Popovič, Železnik, Petek in Glavar.

Ni bilo organiziranega kriminala

Zakaj kot generalna državna tožilka primera Petek ni dodelila skupini tožilcev za posebne zadeve, je bilo vprašanje, ki so ga člani komisije kar nekajkrat zastavili Cerarjevi. Kot je pojasnila, je spoštovala zakon; v pristojnosti skupine so bile zadeve s področja organiziranega kriminala. "V tem primeru pa se elementi organiziranega kriminala niso kazali, ampak je kazalo na enkratno dejanje, naperjeno proti enemu človeku," je povedala Cerarjeva.

Nekdanja generalna tožilka je svojo odločitev oprla na mnenja petih pravnih strokovnjakov in zanikala, da bi ji posebna skupina priporočila, naj ji dodeli zadevo. A njeno stališče ni prepričalo vseh članov komisije, saj so v svojih vprašanjih omenjali tudi drugačne poglede, po katerih je bilo glede na okoliščine mogoče sklepati, da je v tem primeru šlo za organiziran kriminal.

Zakeršnika se ne spomni

Miro Petek, v času napada nanj novinar, danes poslanec SDS in član te preiskovalne komisije, v spraševanju Cerarjeve o lastnem primeru ni sodeloval. Ob koncu je dejal le, da ga je presenetilo, "ko je avtobus LDS, na katerem je bila kot pravosodna ministrica, na Koroškem pričakal tudi podjetnik Janko Zakeršnik. Da se tega dogodka "ne spomni", da "Zakeršnika ne pozna" in je bilo lahko srečanje "le naključno", mu je odgovorila sedanja podpredsednica LDS Cerarjeva. Med drugim je poudarila, da je bilo v primer Petek "vloženega ogromno napora".

Pravičnost ni namenjena nezadovoljnežem

S primerom koprskega župana Borisa Popoviča ni bila povezana, zadeva je ves čas potekala na koprskem okrožnem državnem tožilstvu. "Ko Popovič govori, da sem imela neko vlogo, za to nima nobenega dokaza," je dejala Cerarjeva. Ob tem je zanikala, da bi se nanjo v zvezi s tem primerom obrnil oziroma jo klical bivši predsednik države Milan Kučan. Verjame, da je protestiral javno, na tožilstvu, pri njej osebno pa nikoli.

Pri tem je poudarila, da "klime pravičnosti ne morejo graditi ljudje, ki so nezadovoljni z delom posameznih institucij". Tako tudi Popovič po njenem ni primerna oseba za prikazovanje stanja v njegovih postopkih, ni pravnik in tudi ne more biti objektiven.

Šokirana ob odkritju arhiva Železnika

Cerarjeva je odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z odkritjem nerešenih spisov v pisarni tožilca Mirana Železnika. Kot je dejala, so bili spisi odkriti potem, ko je bil Železnik skupaj z zadevo Orion z ljubljanskega tožilstva prerazporejen v skupino tožilcev za posebne zadeve. Ob odkritju je bila šokirana, njegov ugled med tožilci je bil dober in je bil tudi cenjen kot predavatelj.

Odgovarjala je tudi na vprašanje o svoji vlogi v primeru nekdanjega vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjana Glavarja, ki je bil leta 2001 osumljen storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine, zadeva pa se je letos razpletla z odstopom od pregona. Cerarjeva je pojasnila, da jo je o tem, da je nastal sum, da je zahteval podkupnino, seznanila takratna vodja skupine za posebne zadeve Jožica Boljte Brus. Rekla ji je, naj ukrepa, kot misli, da je potrebno. Sama pa je potem, ko ga je policija prijela, obvestila javnost.

Pred tem je v odgovoru na vprašanje o nekaterih "spektakularnih aretacijah" poudarila, da je po zakonu za obveščanje javnosti pristojen le generalni državni tožilec, lahko pa za to v posameznih primerih pooblasti druge in to je tudi večkrat storila.