Boj s podlubniki dobljen, a če ne bo sanacija pravočasna, se lahko spet razširijo

Sanacija gozdov po decembrskem vetrolomu, ki je pozimi zaradi obilice snega zastala za dva meseca, je še v teku, a se postopoma zaključuje. Močan veter je decembra prizadel petino slovenskih gozdov, doslej so pospravili dva milijona od okoli 2,2 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Koordinacijska skupina za sanacijo pričakuje, da bo ta končana v enem mesecu.

Koordinacijska skupina, v kateri so med drugim predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in družbe Slovenski državni gozdovi, vodi pa jo državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Marjan Podgoršek se je danes seznanila s stanjem, po seji so si v Leskovi dolini in Snežniku ogledali delovišča, kjer se sanacija te naravne nesreče uspešno zaključuje.

"Približujemo se zaključni fazi in bomo v slabem mesecu dni končali spravilo lesa iz gozdnih cest ter gozdov, saj se na mesec pospravi 300.000 kubičnih metrov lesa," je, kot so sporočili z ministrstva, ob robu seje poudaril Podgoršek.

Skoraj ves les prodan v Sloveniji

Sanacija vetroloma po njegovih pojasnilih poteka tudi na Poljskem, Češkem, v Nemčiji, Avstriji in Švici. "Primerljivo hitro smo gozdove sanirali v Sloveniji in v Švici - nekaj več kot 85-odstotno, na Češkem so sanirali le 60 odstotkov, v Nemčiji pa 75 odstotkov v vetrolomu poškodovanih gozdov," je dejal.

Po podatkih Slovenskih državnih gozdov je bil skoraj ves les, poškodovan po vetrolomu, prodan v Sloveniji, in to po dolgoročnih pogodbah, kjer so cene enake lanskim.

Kot so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije, so zaradi vetroloma lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdali približno 11.000 odločb, rok na odločbah pa je različen, in sicer glede na vrstno sestavo drevja in ogroženost zaradi podlubnikov. Nekaterim odločbam za izvedbo sanitarnega poseka je rok potekel ob koncu junija oziroma julija, v višjih legah in v predelih s poškodovanimi listavci so roki za izvedbo del daljši.

Če dela do roka niso izvedena, lahko zavod za gozdove začne s postopkom upravne izvršbe po drugi osebi s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Zavod je do konca julija za v roku nerealizirane odločbe za sanitarni posek zaradi podlubnikov in vetroloma izdal 350 sklepov o začetku postopka upravnih izvršb ter izvedel dve izvršbi.

Zaradi nevarnosti razmnožitve podlubnikov, mora biti sanacija končana čim prej

Na zavodu sicer opozarjajo na čimprejšnjo izvedbo sanacije, saj obstaja verjetnost ponovne namnožitve smrekovih podlubnikov.

"Razvoj podlubnikov bo odvisen predvsem od vremena in pravočasne sanacije poškodovanih iglavcev. Povečanje poškodb zaradi podlubnikov se po obsežnih naravnih ujmah praviloma pojavi v drugi vegetacijski dobi po dogodku, v primeru decembrskega vetroloma je to v letu 2019," so pojasnili na zavodu.

Kot so še dodali, se je namnožitev podlubnikov v zadnjih treh letih, ki je bila predvsem posledica žledoloma iz leta 2014, na ravni države umirila. V prvih šestih mesecih letos so evidentirali za skoraj trikrat manj označenega drevja za posek zaradi podlubnikov kot v prvem polletju lani. To velja za večino Slovenije, razen za območje zgornje Gorenjske, kjer je obseg dela za obvladovanje podlubnikov še vedno močno povečan.

Podgoršek je danes pojasnil, da letos beležimo tudi 65 odstotkov manj odkazanih dreves, ki jih je napadel podlubnik, v primerjavi z lani. "Lahko povemo, da smo z veliko truda podlubnike ustavili," je poudaril.

Zavod za gozdove je do sredine februarja za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov sicer pripravil Načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov in se nanaša na obdobje od leta 2018 do 2022. Obnova, tako naravna kot s sajenjem oziroma setvijo, je predvidena na 5450 hektarih, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 432 hektarih, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja.

Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na sedem milijonov evrov, ministrstvo bo za sofinanciranje načrtovanih del iz proračunskih sredstev (predvidoma iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, delno pa tudi iz proračuna Republike Slovenije) zagotovilo 3,9 milijona evrov.

Zimske razmere z obilico snega in mrazom, so pozimi občutno oteževale izvajanje sanacijskih, del, v višjih legah pa ga še vedno onemogočajo.