Razstavo o genocidu v Srebrenici zaradi nesoglasij glede dejstev prestavili

V prostorih Muslimanskega kulturnega centra (MKC) v Ljubljani so danes odprli razstavo z naslovom 30 let od genocida v Srebrenici – spomini prič, ki danes živijo med nami. Sestavljajo jo osebne zgodbe 15 pričevalcev, ki v poglobljenih intervjujih pripovedujejo o svojih izkušnjah izpred 30 let.

"Razstavo pričevanj preživelih v genocidu odpiramo v času, ko se politična in družbena negotovost v Bosni in Hercegovini vnovič povečujeta in se razumevanje polpreteklih dogodkov, zlasti najbolj tragičnih, znova pomika v polje zanikanja, potvarjanja in načrtnih laži," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave ocenil mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić.

Tik pred zdajci odpovedali sodelovanje z Muzejem novejše in sodobne zgodovine

Razstava bi prvotno morala biti na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, a so jo prestavili v prostore Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani. Temu so botrovala zlasti nesoglasja glede vsebine uvodnega pojasnila k razstavi.

"Pri uvodnem pojasnilu, kaj je pripeljalo do genocida v Srebrenici, nikakor nismo mogli najti nekega skupnega stališča," je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja spominskega programa Ela Porić, ki je razstavo sicer označila za osrednjo programsko aktivnost.

Dodala je, da je s strani muzeja prišel predlog, naj se uvodno pojasnilo izpusti oziroma spremeni, kar je bilo za organizatorje nesprejemljivo. "Genocid v Srebrenici je potrebno predstaviti celostno, (...) na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov," je povedala Porićeva.

Pričevanja, ki so predstavljena na razstavi, po njenih besedah "brez uvodnega pojasnila absolutno nimajo nikakršnega pomena in nobene teže".

Pojasnila je, da so bila nesoglasja glede uvodnega pojasnila glavni razlog, zakaj se je razstava premaknila. "To seveda absolutno obžalujemo in to tudi ni bil naš cilj, (...) vendar je bilo glede na razplet samih okoliščin to skorajda nujno," je še dodala vodja spominskega programa.

Po besedah slovenskega muftija je Slovenija, "ko govorimo o priznavanju genocida v Srebrenici, vselej na strani resnice, na strani dokazanih dejstev in na stališču, da je treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine".

S tega vidika je bil zanj zaplet s prvotnim soorganizatorjem razstave, Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, presenetljiv. "Z Muzejem smo sodelovanje zaključili predčasno, kar obžalujem. Vendar je bila odločitev o tem, da razstavo preselimo v prostore Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana nujna. Tako smo ohranili vsebinsko pojasnilo za obiskovalce, ki po našem prepričanju korektno predstavi zgodovinski in politični kontekst Srebrenice. In to tako, da ne odpiramo vrat do morebitnih potvorb, izkrivljanja dejstev in relativizacije odgovornosti za genocid," je poudaril.

Pričevanja 15 preživelih, ki zdaj živijo v Sloveniji

Razstava vključuje video povzetke poglobljenih pogovorov s pričami genocida. Projekt je v sodelovanju s Spominskim centrom v Srebrenici nastajal leto in pol. Na razstavi so poleg video pričevanj na ogled tudi osebni predmeti pričevalcev iz obdobja genocida. Pričevalci so bili v času genocida zelo različnih starosti, zato je vsako pričevanje zgodba zase. Vsem pa je skupno to, da tudi po 30 letih še vedno čutijo isto bolečino.

"Številni ljudje, ki so preživeli genocid, o tem tragičnem obdobju ne želijo ali ne morejo govoriti. Zelo zahteven in občutljiv del priprav na razstavo so zato zajemali pogovori s preživelimi, ki zdaj živijo v Sloveniji. Raziskovalci iz spominskega centra Srebrenica imajo s tem vidikom raziskovanja genocida številne izkušnje, zato je bil poglavitni delež prve faze priprave razstave v njihovi domeni. Ko so dobili soglasja 15 pričevalcev, so novembra 2023 z vsakim od njih posneli poglobljen intervju. Gre za dvourna pričevanja, ki so jih raziskovalci nato skrajšali in pripravili približno 5-minutne povzetke, ki bodo na ogled na razstavi," so zapisali v MKC.

"V teh povzetkih smo poskušali zajeti različne vidike genocida v Srebrenici, od zelo intimnih spominov na izgubo najbližjih, do pričevanj o pripravah na genocid, ki so se začele že z grozodejstvi v Prijedoru, poleti 1992. Poskušali smo predstaviti razvoj dogodkov, ki so vodili do krvavega julija 1995, ko je v bilo v Srebrenici umorjenih več kot 8000 civilistov, in tako opozoriti na to, da je bil genocid vrh politike, ki je imela za cilj eno: etnično čisto ozemlje na skrajnem vzhodu Bosne in Hercegovine," je bistvo razstave povzela Porićeva, ki je vodja spominskega programa Srebrenica: 8372 spominov.  

Raziskovalci so doslej uspeli identificirati posmrtne ostanke več kot 7000 žrtev. Našli so jih v kar 85 skupinskih grobiščih, tudi na območju Srbije. Ostanki umrlih so razsejani po različnih grobiščih, zato je identifikacija umrlih izjemno zahteven in dolgotrajen proces, je povedal dolgoletni raziskovalec zločinov nad Bošnjaki v BiH Amor Mašović. "Če me vprašate, ali je preiskovanje srebreniškega genocida zaključeno, ni. Še vedno živijo matere in otroci, ki z upanjem in strahom čakajo, kdaj bo nekdo potrkal na njihova vrata in jim povedal, da so našli ostanke njihovih očetov in bratov," je dejal na novinarski konferenci od odprtju razstave.

Kot so opozorili na novinarski konferenci pred odprtjem, ima genocid po definicijah številnih strokovnjakov osem faz, pri čemer velja za zadnjo faza, da se o genocidu več ne sme ali ne spodobi govoriti. Mašović je slikovito opisal vzdušje, ki spričo stopnjevanj političnih napetosti vlada v Bosni v zadnjem obdobju. "Mi zdaj nismo v osmi fazi genocida, mi smo iznašli novo, deveto. To je faza glorificiranja zločinov in zločincev. Kako bi lahko drugače razumeli poimenovanja ustanov in ulic po ljudeh, ki jim je mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije dokazalo najtežja grozodejstva in najtežje zločine," je opozoril. 

Spominski program 8372 živih spominov se je začel že januarja in obsega številne razstave, pogovore in druge dejavnosti, sklenil pa se bo 9. julija s spominsko slovesnostjo na ploščadi pred ljubljansko džamijo. Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.