Novih okužb s covidom-19 v domovih za starejše do danes ni bilo. Da bi tako ostalo, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj na vse ustanove, ki izvajajo institucionalno varstvo, naslovil poziv na dosledno izvajanje vseh preventivnih ukrepov, je dejala Ribičeva. "Konstantno iščemo ravnovesje med ukrepi, ki bodo zmanjšali možnost vnosa in širjenja okužbe v domovih za starejše ter pravico tako stanovalcev kot tudi svojcev do osebnega stika," je pojasnila.
Vlada se je tako odločila, da zaenkrat domov z enotnim navodilom za celotno področje Slovenije ne bo zaprla. "To odločitev lahko še vedno sprejmejo posamezna vodstva domov na podlagi epidemiološke slike lokalnega okolja ter mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)," je pojasnila.
Pri tem je državna sekretarka opozorila na pomen spoštovanja vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe s covidom-19, kot so ohranjanje varne razdalje, razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, upoštevanje higiene kašlja in spoštovanje vseh drugih postavljenih ukrepov. "Ne hodite na obisk, če imate povišano telesno temperaturo, pekoče grlo, se slabo počutite oziroma imate kakršnekoli druge znake okužbe ali ste bili na rizičnih območjih oziroma ste imeli rizične stike," je pozvala Ribičeva.
Državna sekretarka je pojasnila še, da imajo domovi za starejše trenutno v povprečju zaloge zaščitne opreme, ki bi v primeru okužbe zadostovale za dva do tri tedne. "Situacija je popolnoma drugačna kot v prvem valu," je zatrdila.
Še naprej ostaja problematika kadrov, potem se je v prvem valu covida-19 izkazalo, da osebja v domovih močno primanjkuje. "Zaenkrat kadri ostajajo na enakem nivoju, skuša pa vlada s četrtim protikoronskim zakonom zagotoviti dodatna sredstva za plačilo kadra v vseh zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo," je pojasnila.
Varuh človekovih pravic poziva k premišljenemu sprejemanju ukrepov v domovih za starejše
Ob napovedanem morebitnem vnovičnem zaostrovanju ukrepov proti širjenju novega koronavirusa v domovih za starejše pa varuh človekovih pravic Peter Svetina poziva k premišljenemu, sorazmernemu in zakonitemu sprejemanju ukrepov. Sprašuje se tudi po ustrezni pravni podlagi in opozarja, da je treba potrebe po stikih obravnavati individualno.
"Napak, ki smo jih storili v prvem valu, ko še nismo imeli izkušenj, ne smemo ponavljati. V napakah vedno vidim priložnost za rast in izboljšave. Menim, da zdaj ni več ne potrebe ne podlag za sprejemanje ukrepov čez noč, brez dialoga in nespoštovanja dostojanstva in pravic vsakega posameznika," je v sporočilu za javnost poudaril varuh.
Ob tem je izpostavil, da je pri vsakem poseganju v pravice posameznika prvi predpogoj ustrezna urejenost pravnih podlag. Po mnenju varuha te ne obstajajo za omejevanje stikov, ki se je zgodilo ob začetku epidemije koronavirusa.
"Zavedamo se, da je pravica do zdravja najpomembnejša pravica in da lahko vdor koronavirusa v socialno varstvene zavode predstavlja izjemno veliko grožnjo zdravju vseh, še posebej ranljivih oseb," so zapisali v uradu varuha. A kot so poudarili, je poleg telesnega zdravja pomembno tudi duševno zdravje in psihosocialno stanje.
"V času razglašene epidemije v letošnjih spomladanskih mesecih smo zaznali, da je pri nekaterih uporabnikih socialnovarstvenih storitev zaradi popolne prekinitve stikov z njihovimi svojci prišlo do poslabšanja njihovega psihosocialnega stanja, kar ima lahko za posledico tudi takšno poslabšanje duševnega zdravja, ki terja celo bolnišnično obravnavo, hkrati pa lahko to vpliva tudi na telesno zdravje posameznikov," je opozoril Svetina.
Kot je zapisal, je med ranljivimi skupinami treba zagotoviti zaščito, a to ne sme pomeniti popolne prekinitve osebnih stikov s svojci in drugimi bližnjimi osebami. Ljudi je treba obravnavati individualno, je zapisal v sporočilu. Nekaterim namreč zadostuje že stik prek telefona ali drugih naprav, drugi pa potrebujejo osebni stik ali osebni dotik.
"Toliko večjo pozornost je treba izpostavljenemu posvetiti ob zavedanju, da je vpliv takšnega omejevanja pravic na posameznike verjetno opazno blažji v primerih, ko gre za kratkotrajne začasne ukrepe, vendar pa toliko nevarnejši, ko ukrepi postanejo trajnejši. Glede na to, da so bili zaščitni ukrepi ravno dobro omiljeni in se ponovno razmišlja o novem zaostrovanju, tega ni več mogoče šteti za začasno ukrepanje. Zato je treba zagotoviti rešitve, ki bodo manj drastično posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine in ki bodo primerne za ukrepanje na daljši rok," je dodal Svetina.
Glede kritik varuha človekovih pravic Svetine v zvezi z omejevanjem pravic posameznikov v domovih za starejše pa je državna sekretarka na ministrstvu za delo Ribičeva ocenila, da pravna podlaga za omejevanje stikov obstaja. Domovi za starejše imajo namreč sprejete pravilnike za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in okužb. Če pride do hitrejšega širjenja okužb, kot denimo v minulih letih v primeru gripe, ima vodstvo domov možnost omejiti obiske.
"Varovanje zdravja in življenja ljudi ima prednost pred stiki. Domovi, naše ministrstvo in vlada morajo iskati ravnovesje med varovanjem življenja stanovalcev v domovih za starejše občane in njihovo pravico do osebnih stikov," je svoje mnenje izrazila državna sekretarka. Dodala je, da tako direktorji domov kot svojci in stanovalci večinoma podpirajo omejevanje obiskov.
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc pa verjame, da so prepovedi obiskov v domovih starejših občanov velika frustracija tako za varovance kot njihove svojce. "Pozivam vse, ki so zaposleni v domovih, da najdejo varen način, da bodo lahko ljudje s svojci prišli v stik. Absolutno sem pa proti temu, da se kar vse odpre brez kakršnih koli varovalk," je dejala. Poudarila je, da mora biti dostop v domove nadzorovan in varen. "Vsekakor sem pa za to, da se omogoči socialne stike, razen v okoljih, kjer v populaciji kroži zelo veliko virusa. Tam bi se mi pa zdelo smotrno, da se začasno morda prepove tudi obiske v kakšnem domu," je pojasnila.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.