Minister Tomaž Gantar je bil v torek oster. Kot je dejal, se s pristojnimi v ptujski bolnišnici nima več kaj pogovarjati, če ne želijo razumeti, zakaj bi bila selitev potrebna, zato bo poiskal novo rešitev. Na ljutomerski občini pa so danes povedali, da so bili v torek ob novici o selitvi okuženih na Ptuj presenečeni, saj na sestanku pristojnih v Ljutomeru istega dne o tem sploh ni bilo govora.
Po besedah ljutomerskega podžupana Nika Miholiča so na sestanku predstavniki zdravstvenih delavcev, ki pomagajo v domu dva tedna, opozarjali, da v sedanjih razmerah ne morejo delati. "Mi smo jih prosili, naj ostanejo in pomagajo po najboljših močeh ter da naj stroka pove, kaj je narobe, kje so nepravilnosti. Stroka je rekla ministru, da je vse narobe in da je treba nekaj radikalno spremeniti, zato je žogica zdaj na ministrstvu in na stroki. Naj torej stroka pove, če pa stroki ne verjamemo, potem pa res ne vem, komu naj še verjamemo," je dejal Miholič.
Ministrstvo za zdravje se je v ponedeljek z vodstvom ptujske bolnišnice dogovorilo, da v bolnišnici začasno prevzamejo 40 okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma, ki ne potrebujejo hospitalizacije. Tako bi v domu lahko vzpostavili normalne razmere, možnost delitve oskrbovancev na okužene in neokužene, razkuževanje prostorov in drugo potrebno. Zaposleni v ptujski bolnišnici se s tem niso strinjali, a so v rešitev vendarle privolili, nato pa je minister zvečer spremenil odločitev.
Ministrstvo: Obstajajo alternative
Z ministrstva so sporočili, da so ptujski zavrnitvi prejeli več ponudb bolnišnic in zdravstvenih domov, ki so pripravljeni sprejeti oskrbovance ljutomerskega doma starejših občanov. Napovedali so, da se bo minister za nadaljnje korake odločil po četrtkovem obisku terena, da pa pričakuje tudi sodelovanje ljutomerskega doma.
Minister za zdravje je napovedal, da bo obiskal več zdravstvenih domov in bolnišnic v tistem koncu države, nato pa se bodo odločali, katere rešitve so najbolj primerne za ljutomerski dom, ki ga je označil za specifičen primer. Pojasnil je, da iščejo več različnih rešitev, da pa je težava v tem, ker "ekipe, ki so že sodelovale pri pomoči temu domu, ne želijo več sodelovati".
Na vprašanje, ali je možnost, da bi nekatere oskrbovance iz ljutomerskega doma, ki so okuženi z novim koronavirusom, a sicer ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, namestili v Psihiatrično bolnišnico Ormož ali na ortopedsko kliniko v Ljubljani, je odgovoril, da se o tem niso pogovarjali. "V primeru ustreznega sodelovanja verjetno tudi ne bi bila potrebna nobena selitev, ker bi dobili ustrezno število zdravstvenih delavcev, ki so pripravljeni nuditi pomoč. Ampak predpogoj je sodelovanje s strani doma, to bo pa moralo tudi zagotoviti resorno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti," je dodal.
"Gre za nestrpnost do bolnikov"
Jelko Kacin je glede tega na novinarski konferenci dejal, da večina oskrbovalcev potrebuje bolnišnične postelje, v ostalih namestitvah tako ni možna njihova oskrba: "Res je, da je preselitev iz domov stresna za oskrbovance. Ko gre za domove, še posebej velja, da so dobro delali t. i. koordinatorji, ki so predlagali dodatne ukrepe. Ponekod so možni, ponekod težje izvedljivi. Ponekod nekatera vodstva stvari težko razumejo, vse to so razlogi, da se potem odloča, kaj storiti z vsakim konkretnim domov. Dejstvo je, da je minister za zdravje včeraj sporočil, da selitve v bolnišnico Ptuj ne bo. Njegova domneva je, da je bila slovenska javnost šokirana, ker se je pokazalo, da gre za nestrpnost do bolnikov, za negativno stališče zaposlenih v bolnišnici." O tem, zakaj ni bila izbrana murskosoboška bolnišnica za preselitev oskrbovancev iz ljutomerskega doma, ni mogel govoriti, saj, kot je pojasnil, o tem ni dobil odgovora od ministra za zdravje.
"Vodstvo bolnišnice ni dalo signala, da od dogovora odstopa"
Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je danes povedala, da za zdaj kakšnega uradnega obvestila s strani ministrstva za zdravje o tem sicer še nima, je pa v torek zvečer po lastnem poizvedovanju od ministra prejela sporočilo SMS, da načrt opuščajo. Ob tem je poudarila, da vodstvo bolnišnice ni dalo nobenega signala, da od dogovora odstopa.
"Menim, da je vendarle prevladal razum in neko strokovno mnenje, ne pa napačne interpretacije, da v naši bolnišnici odklanjamo pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Daleč od tega. Jasno smo povedali, da je vprašanje, zakaj ravno naša bolnišnica, saj smo oddaljeni od Ljutomera. Ker pa smo to razumeli, smo na dogovor tudi pristali," je dejala Užmahova.
Odzvali so se tudi zaposleni v ptujski bolnišnici, ki se zavedajo resnosti razmer ter svojega poslanstva, zato so se že na začetku epidemije v skladu z navodili ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pripravili ter izvajali vse varnostne postopke pri obravnavi bolnikov. Podobno učinkovito je po njihovem mnenju ravnala tudi lokalna skupnost, civilna zaščita in vsi prebivalci Spodnjega Podravja, rezultat tega pa je, da v zadnjem mesecu ne beležijo okužene osebe v regiji, ki zajema okoli 100.000 prebivalcev.
Odločitev ministrstva za selitev okuženih asimptomatskih oskrbovancev zgolj na nego v njihovo hišo je sprožila številna strokovna vprašanja zaposlenih in pomisleke širše javnosti. Prepričani so, da tovrstno dejanje v času umirjanja epidemije predstavlja preveliko in nepotrebno tveganje in grožnjo za ustvarjanje novega žarišča na neokuženem območju.
Po njihovem mnenju je bil predlagani ukrep tudi strokovno vprašljiv in v nasprotju z narejeno veljavno strategijo obravnave bolnikov s covidom-19 v Sloveniji. Prav zaradi potrebe po omejevanju širjenja virusa in zagotovitvi čim boljših pogojev za obravnavo bolnikov velja strogo navodilo premeščanja bolnikov v štiri bolnišnice z infekcijskimi enotami in vsemi ostalimi ustreznimi prostorskimi, kadrovskimi in drugimi pogoji. Ostale bi prišle na vrsto le v primeru izrazitega povečanja potreb po obravnavi bolnikov s covidom-19.
Ob tem so poudarili, da so in bodo tudi v prihodnje zaposleni v ptujski bolnišnici z vsemi moralno etičnimi načeli izpolnjevali svoje poslanstvo zdravljenja ljudi, ki so njihovih zdravstvenih uslug dejansko potrebni in to v vseh razmerah, tudi v primeru okužbe z novim koronavirusom. Že doslej namreč tako zdravniki kot medicinske sestre sodelujejo pri obravnavi oskrbovancev ljutomerskega doma in se ne izogibajo izpolnjevanju svojega poslanstva.
Ptujska županja Nuška Gajšek je v torek dejala, da se zaveda, da je za vse bolnike treba poskrbeti, ni pa bila zadovoljna s sprejemanjem odločitev preko noči in ne da bi o tem obvestili lokalno skupnost. Ker je bilo to po njenem marsikje napak razumljeno, je zvečer na Facebooku zapisala, da Ptujčani nikoli niso ter ne bodo nikogar stigmatizirali ali zavračali. Nasprotno, kdorkoli bo iskal pomoč, jo bo pri njih tudi našel.
"Za vse ljudi je treba poskrbeti. Niso sami krivi, da so zboleli. Vsi smo ljudje. In v tem času si je treba pomagati," je dejala, pri tem pa opozorila, da je vlada odločitev sprejela mimo vseh in kar čez noč. Za sprejem 40 okuženih, ki sicer ne kažejo bolezenskih znakov, v mestni občini niso bili pripravljeni, kaj šele obveščeni, je opozorila županja. Ob sprejemu takega števila bolnikov je treba preigrati vse scenarije in urediti zadeve – od zagotovitve zadostnega kadra, dovolj primerne zaščitne opreme, logistike v bolnišnici in izven nje, pa tudi poiskati primerno namestitev za vse tiste, ki bi skrbeli za paciente, je dodala.
"Bolnišnica nikakor ni prostor za tiste brez kliničnega poteka bolezni"
V Koordinaciji zdravniških organizacij so poudarili, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije novega koronavirusa.
"Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in ne-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih," so zapisali v sporočilu za javnost.
Nasprotujejo pa selitvi okuženih v bolnišnice brez zdravstvene indikacije, kar so pristojni nameravali storiti v primeru večjega števila okuženih v domu starejših v Ljutomeru. Menijo pa, da se z ukrepi, ko se s pomočjo že tako omejenih bolnišničnih kapacitet poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti domov starejših občanov, ne prispeva k boljši skrbi za starejšo populacijo.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.