Študentske organizacije. Spremembe sistema so nujne, in to takoj

To vprašanje so si zastavili ustvarjalci rubrike 24ur Inšpektor. Kljub številnim novinarskim razkritjem o poslovanju študentskih organizacij in modus operandi in kljub opozarjanju v javnosti se področje ni uredilo.

Trenutno je aktualen predlog zakonskih sprememb, ki ga je predlagal SDS, a – kot ugotavlja novinarka 24ur Inšpektor Tina Kristan – spremembe, ki so predvidene v njem, še zdaleč niso dovolj za ureditev te problematike.

"Zakaj se tega ne uredi oz. zakaj smo potrebovali tako dolgo časa, je zelo zanimivo vprašanje," se strinja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Ministri za izobraževanje, pristojni za to področje, so se menjavali, koalicijske stranke in vlade prav tako. A politične volje ni bilo.

Kako vladne stranke odgovarjajo na to, zakaj sprememb še vedno ni? Zakaj torej v zadnjih dveh desetletjih niso našli politične volje, da bi uredili študentsko organiziranje, smo vprašali trenutne koalicijske stranke (nekatere od njih so bile že v mnogih vladah). Vse se sicer na načelni ravni strinjajo, da je treba zakon spremeniti in da je potreben strožji nadzor. Kakšen in kdo ga bi izvajal, pa se mnenja razlikujejo. Izgovorov o tem, zakaj sprememb še ni, je veliko ...

V prispevku 24ur Inšpektor so sodelovali tudi nekateri drugi novinarji, ki so se ukvarjali s problematiko študentskih organizacij in razkrivanjem nepravilnosti, anomalij – Nataša Markovič (TV Slovenija), Anže Voh Boštic (Pod črto). Ta je denimo prepričan, da so  študentske organizacije pravico do avtonomnega delovanja brez kakršnega koli nadzora države zaradi svojih preteklih dejanj izgubile: "Ta argument (o avtonomiji op. a.) bi pred desetimi leti še vzdržal, ampak zdaj, ko smo videli, da je kar naprej isto, bi morda morali biti tu bolj radikalni in vprašati, ali ta denar sploh damo še študentskim organizacijam v roke ali bi bilo bolje, da bi država morda določene aktivnosti študentov, kot so subvencije za športne vstopnice, kulturno udejstvovanje in podobno, subvencionirala neposredno."

Vesel pravi: "Neodvisnost je najprej odgovornost. In odgovornost pomeni polaganje računov, najprej svojim članom in potem tistim, ki ti javno dajatev da." Prepričan je, da vodenje študentske politike ne bi smelo biti neke vrste inkubator za izvajanje gospodarskih dejavnosti, ampak bi moralo iti za utrjevanje položaja študentske generacije. In prav tu je srž problema – kako urediti to področje tako, da bodo od tega denarja, ki ga dobijo študentske organizacije, imeli čim več študenti in študentke. Kje so rešitve?

Novinarka Tina Kristan med drugim ugotavlja, da so si študentsko organiziranje prisvojili nekateri posamezniki, katerih primarni interes ni dobrobit študentov in študentk, ampak zaslužek. "Tudi študentska organizacija se že zaveda, da brez sprememb ne bo šlo več. Ne le zato, ker ni prav, kar počnejo, ampak tudi zato, ker javnost nespremembe sistema ne bo več tolerirala. To ve tudi politika. A ključno vprašanje: bomo zato v prihodnjih mesecih deležni sprememb, ki v praksi ne bodo prinesle ničesar bistvenega, ali pa se bo politika končno resno in brez fige v žepu lotila tega vprašanja," zaključuje Tina Kristan.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.