24ur inšpektor

Ali je možno, da norveški skakalci za goljufijo z dresi niso vedeli?

29. 03. 2025 08.44

To vprašanje so si vse od izbruha afere skakalni dresi zastavili mnogi. Potem ko so Norvežani na domačem svetovnem prvenstvu skušali zmagati z eno največjih goljufij v zgodovini smučarskih skokov, je bil namreč škandal tema tudi v Planici. Tam smo se o njem pogovarjali s poljskim novinarjem, ki je posnetke goljufanja razkril javnosti. Naš nekdanji skakalec Robert Kranjec, ki od športne upokojitve šiva skakalne drese, pa nam je v svoji delavnici pokazal, kaj so Norvežani pravzaprav naredili.

Vožnja in alkohol: mladi dokazujejo, da so spremembe možne

22. 03. 2025 16.00

Po pitju alkohola se v Sloveniji še vedno uvrščamo nad mednarodno povprečje, a podatki kažejo, da mladi, sicer počasi, a vendar, obračajo trend. V zadnjih 15 letih so število prometnih nesreč pod vplivom alkohola prepolovili. Pozitivne spremembe v pitju alkohola pa dosegajo hitreje kot odrasli.

Drama z Dramo, kaj pa NUK 2?

15. 03. 2025 07.47

Skoraj 100 milijonov evrov vredna gradnja NUK 2 in 60-milijonska prenova ljubljanske Drame. Gre za pomembnejša kulturna infrastrukturna projekta zadnjih desetletij. Pa bosta tudi uresničena? Gradnja NUK 2 naj bi se - skoraj 40 let od prvih idej - vendarle začela še letos. Medtem ko nujna prenova osrednjega državnega gledališča zaradi spora s sosedi že več kot dve leti stoji. Drama pa za najem nadomestnih prostorov na obrobju prestolnice plačuje 71 tisoč evrov na mesec. Kje se torej zapleta? Zakaj traja leta, celo desetletja, da se tako pomembni projekti, kot sta Drama in NUK 2, premaknejo z mrtve točke? O tem nocoj rubriki 24UR Inšpektor.

Za kaj zapravljamo?

08. 03. 2025 07.00

15 tisoč evrov za kolo, smučarska oprema, 1200 evrov za stekleničko parfuma, več tisoč evrov za dostavo na dom, pa za avto, urejanje vrta ali kuhinje, vozičke za dojenčke. Za takšne stvari Slovenci radi odštejemo več denarja, tudi v času, ko se zdi, da je življenje iz dneva v dan dražje. Se pa za to tudi vse bolj zadolžujemo, jemljemo več potrošniških kot stanovanjskih kreditov. Kar je lahko zelo nevarno za stabilnost našega družinskega proračuna in nas potegne v vrtinec dolgov. Včasih tudi samo za to, da bi navzven dajali vtis lagodnega življenja.

V pustnem tednu pojemo več deset milijonov krofov

01. 03. 2025 12.00

Brez krofov ni pusta. Tradicionalno pustno pecivo iz kvašenega testa je posebej v tem delu leta izjemno priljubljeno in iskano. Sestavine skoraj povsod enake – pa vendar – krof ni enak krofu.

Ali z beljenjem zob lahko dosežemo bleščeč ameriški nasmeh?

22. 02. 2025 13.21

Beljenje zob je modni trend. Je estetski zobozdravstveni postopek, ki je v zadnjih letih nedvomno v porastu. To so za 24UR Inšpektor potrdili trije zobozdravniki, ki so pojasnili, katere metode beljenja poznamo, koliko stanejo in zakaj se zobje obarvajo. Za koliko odtenkov se zobe lahko pobeli? Pa tudi, ali so hollywoodski nasmehi posledica pobeljenih zob ali morda česa drugega?

Kdo si (sploh) še lahko privošči smučanje?

15. 02. 2025 09.16

V ponedeljek se bodo (uradno) za učence in dijake iz vzhodne Slovenije začele zimske počitnice, ki so praviloma rezervirane za smučanje. A glede na podatek, ki kaže, da vsako leto smuča manj Slovenk in Slovencev, je jasno, da je za nekatere smučanje predrago, nekateri pa zaradi nestanovitnih zim in nepredvidljivih razmer raje odidejo na toplo. Koliko pa smučanje sploh stane? Vemo, da so cene smučarskih kart vsako leto dražje. Koliko stane smučarska oprema? Kaj se bolj splača: nakup ali najem? Koliko boste plačali za šolo smučanja? Kako zasoljena je gostinska ponudba na smučiščih?

Predlog nepremičninskega davka – všečna kazen za najbogatejše?

25. 01. 2025 12.57

Do danes je finančno ministrstvo zbiralo odzive in komentarje na predlog izhodišč nepremičninskega davka, ki naj bi ga po načrtih uvedli že prihodnje leto in bi v državno blagajno letno prinesel 600 milijonov evrov. Z njim želijo lastnike praznih stanovanj in hiš spodbuditi k dolgoročnemu oddajanju, kar naj bi umirilo vrtoglave najemnine. Hkrati pa bi z zbranimi sredstvi razbremenili delo. Toda že sama izhodišča so naletela na številne kritike.

Vsa Šaleška dolina tri dni upala na čudež, a jama je vzela vse tri rudarje

22. 01. 2025 07.02

Po ponedeljkovi tragični nesreči v Jami Preloge v Premogovniku Velenje so se reševalci prebili do lokacije še tretjega ponesrečenega rudarja. Pristojni so potrdili, da je v vdoru mokre gline umrl tudi on. Že zjutraj so sporočili, da so našli drugega ponesrečenca, popoldne pa so prebili še do tretjega. Odkopati ga sicer še niso uspeli. Na mestu vdora so doslej odkopali 250 kubičnih metrov materiala. Po besedah generalnega direktorja Marka Mavca je bila iskalna akcija izjemno težavna, za rudarske reševalce, ki so iskali svoje tovariše, pa tudi izredno travmatična. Nudijo jim tudi psihološko pomoč. Pri reševanju je aktivno sodelovalo 80 reševalcev. Pomoč, tudi materialno, je prav tako obljubil svojcem ponesrečencev. Dva umrla sta imela namreč tudi zelo majhne otroke. Umrli rudarji so bili stari 31, 32 in 49 let.

Iskanje rudarjev se nadaljuje, do večera odkopali prvih pet metrov mulja

21. 01. 2025 06.02

Na odkopu v jami Preloge Premogovnika Velenje je v ponedeljek zaradi vdora mokre gline zasulo tri rudarje. Enega so našli mrtvega, preostala dva pogrešana, pa reševalne ekipe po več kot 27 urah še vedno iščejo. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je pozno zvečer sporočil, da so reševalci doslej prekopali prvih pet metrov mulja. "Gre za luknjo tipa 10 kvadratnih metrov in dolžine skoraj 50 metrov," je o razsežnosti in zahtevnosti reševalne akcije še pojasnil Kumer.

Bomo za prevoz čez prelaz Vršič plačevali cestnino?

18. 01. 2025 09.17

To se sprašujejo podporniki peticije za prost dostop do gora, ki jo je podpisalo že več kot 5000 ljubiteljev gora. Peticijo je spodbudila zapornica, ki jo je država novembra lani postavila v Mojstrani, na cesti, ki pelje v eno najlepših alpskih dolin – dolino Vrata. Zdaj na Ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo, da bodo, če bo le možno, že pred začetkom gorske turistične sezone zapornico postavili tudi na cesto, ki Gorenjsko preko prelaza Vršič povezuje s severno Primorsko.

Zavetišča: deponija za živali, ko se jih naveličamo?

16. 01. 2025 06.00

Prispevka na pse za njihove lastnike, kot kaže, ne bo. Na ministrstvu za kmetijstvo so se mu po burni reakciji javnosti odrekli, še preden so ga sploh zapisali v predlog novele zakona o zaščiti živali. Ali to pomeni, da ne bomo plačevali nič? Zakaj je stanje v zavetiščih alarmantno? V Sloveniji za zapuščene živali skrbi 16 zavetišč. Prostora imajo za 700 mačk in 400 psov, leta 2023 je bilo sprejetih 9.897 mačk in 1.572 psov.

Pol tisočaka za otroško praznovanje?

04. 01. 2025 12.28

Igralnice, športne dvorane, muzeji, gledališča, kopališča, plezalni centri, pustolovski parki, kmetije ... Ples, film, zabavni poligoni, iskanje zakladov, ustvarjalne delavnice, igre z živalmi, plezalne stene, vodne igre, paintball, karting, bowling, trampolini ... Možnosti, kje in kako lahko otroci organizirano praznujejo svoje rojstne dneve, je dandanes ogromno. Nič nenavadnega, ko pa je tudi povpraševanja iz leta v leto več. Staršem se namreč tako ni treba pretirano ukvarjati z organizacijo, animacijo, pripravljanjem hrane in pospravljanjem. Kaj vse pa pravzaprav organizatorji ponujajo? Kolikšne so cene tovrstnih rojstnodnevnih praznovanj, od česa so odvisne? O tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.

Kaj se postreže zraven pršuta? Nikakor ne kislih kumaric ali vloženih šampinjonov

28. 12. 2024 11.31

V teh prazničnih dneh je ena izmed slovenskih tradicij nedvomno pršut, ki ga ravno decembra najpogosteje postavimo na mizo in tudi pojemo največ. Pri nas je zgodba pršuta tesno povezana s Krasom, kjer izdelujejo geografsko zaščiten kraški pršut. Kaj to pomeni? Kakšna so pravila za njegovo izdelavo? Obiskali smo kmetijo Cigoj, kjer sami redijo prav posebno pasmo prašičev za pršute. Bili smo tudi v pršutarnah v Lokvah in Šepuljah, pokazali so nam proizvodnjo pršuta od začetka do konca.

'Izgubil sem 25 milijonov evrov'

14. 12. 2024 11.40

Najprej sem porabil svoj denar, svoje prihranke, potem sem zapadel v dolgove, dolžan sem bil sto tisoč evrov, za 24UR Inšpektor pripoveduje zasvojenec s hazardiranjem, nekdo drug v Sloveniji je na igrah izgubil kar 25 milijonov evrov. Kar 12 odstotkov ljudi, ki so zaradi hazardiranja poiskali strokovno pomoč, je v enem dnevu zaigralo med 10 in 60 tisoč evrov. Dandanes imamo igralnice nenehno v rokah, na spletu, na telefonu, zato zasvojenost z igrami na srečo ni več stvar klasičnih kazinojev. Kdaj postane igranje na srečo problematično, kako ravnati, ko zaznamo težavo, in predvsem kako odgovorno igrati – 24UR Inšpektor.

24UR Fokus: Intervju s predsednikom vlade

01. 12. 2024 09.49

20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030, nepremičninski davek. Po poti zdravstva pred našimi očmi razpada šolstvo, davčna reforma je minimalizirana na spremembe. Dogajajo se ministrske rošade in osebne zamere. Predsednik vlade ljudi nagovarja na družbenih omrežjih. Kako uspešno to počne? Ali se mu je zdel video z vudu lutko, ki ga je objavila njegova partnerka Tina Gaber, primeren?

Poškodovano vozilo – boste kljub zavarovanju morali popravilo plačati sami?

30. 11. 2024 13.07

Avtoličarji in zavarovalnice so že mesece na okopih – prvi zahtevajo višje plačilo urne postavke, drugi, ker imajo monopol, lahko na to ceno močno vplivajo. Kaj pa potrošniki? V praksi se namreč dogaja, da vam na cenilnem mestu rečejo, da škode ne bodo plačali v celoti, če boste vozilo popravljali pri servisu, ki z njimi nima sklenjene pogodbe.

Odstranjevanje dlak: kaj je najbolj varno, učinkovito, kaj se najbolj splača?

23. 11. 2024 13.03

Naše telo je z izjemno ustnic, dlani in podplatov v celoti poraščeno z dlakami. Ljudje imamo na telesu približno 5 milijonov foliklov, iz katerih rastejo dlake. Različne vrste dlak pa pokrivajo različne predele telesa. Dlake imajo svojo funkcijo. V pradavnih časih je bila ta predvsem termalna, dlake so torej ljudi grele, medtem, ko nas danes v sodobnem svetu predvsem varujejo pred denimo prašnimi delci in umazanijo. Kljub temu je fiziološki pomen dlak v ozadju, v ospredju pa vse bolj in predvsem estetika.

'Čeprav si zatiskaš oči, vidiš, da tvoj otrok najbrž ne bo v redu'

16. 11. 2024 16.02

Desetina šolajočih se otrok potrebuje vsaj eno prilagoditev. Največ učencev, skoraj 16.000 oziroma osem odstotkov celotne osnovnošolske populacije, se šola v večinskih osnovnih šolah ob dodatni strokovni pomoči. Gre za učno pomoč in premagovanje primanjkljajev. Še okoli 5000 pa se jih šola v enem od prilagojenih programov.

Ali bi morali v šolah prepovedati telefone?

09. 11. 2024 07.15

Omejitev uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v osnovnih in ponekod tudi v srednjih šolah v evropskem prostoru ni nič novega. Tako je na Norveškem, Švedskem, Finskem, od januarja letos tudi na Nizozemskem, pa ponekod v Italiji in Franciji. Iz teh držav prihajajo spodbudni podatki o tem, da so otroci manj tesnobni, da je splošno počutje veliko boljše, da so – pričakovano – bolj socialni. Kaj pa slovenski otroci in mladostniki? Kako je z elektronskimi napravami v slovenskih šolah?

Kasnejši začetek pouka, boljši učni uspeh

02. 11. 2024 16.30

Osem od desetih mladostnikov je neprespanih, kažejo raziskave. Zaradi zamika cirkadiane, notranje biološke ure, se v puberteti zamakne izločanje melatonina, hormona spanja, zato zvečer težko zaspijo, zjutraj se pa še težje zbudijo. "Vstajanje mladostnika ob 7. uri je kot vstajanje odraslega ob 4. uri," opozarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka otroške nevrologije in pediatrije, ki se že več kot 20 let ukvarja s proučevanjem spanja pri otrocih in mladostnikih.

So taksiji prepoceni?

26. 10. 2024 11.40

Točno, koliko je taksistov v Sloveniji, ne ve nihče. Tudi zato, ker je ob licenciranih taksijih in uradnih taksi službah še vedno kar nekaj takšnih, ki delajo na črno. In tudi prevarantov. Razmere na trgu so neurejene, sistemskega nadzora praktično ni. Večina taksi služb in njihovi taksisti nudijo dobro ter kakovostno storitev, a neprevidni uporabniki lahko hitro plačajo nerazumno visoko ceno ali pa so zaradi nevarne vožnje tudi sami ogroženi.

Olja – potvorbe, zavajanje in vprašljiva kakovost

19. 10. 2024 10.58

Vsak prebivalec Slovenije doma porabi slabih 7 in pol litrov jedilnega olja na leto – od klasičnih in široko uporabnih – bučnega, oljčnega, sončničnega, lanenega, konopljinega, orehovega in arašidovega. Olja so pomemben del uravnotežene prehrane, a niso vsa enako kakovostna.

Slovenski izvozniki: 'V evropskem prostoru ni optimizma'

12. 10. 2024 11.00

Izvozniki so hrbtenica slovenskega gospodarstva, generatorji rasti in napredka. Več kot 26 tisoč jih imamo in zanje je ključno predvsem, da so korak pred drugimi, boljši od konkurence. A srečujejo se s številnimi izzivi: od birokratskih ovir in visokih obdavčitev, do negotovih razmer, nemškega gospodarskega zastoja in naraščajočih geopolitičnih napetostih. Se vse to že pozna tudi pri njihovem poslovanju? Še vedno drži rek: ko Nemčija kihne, se Slovenija prehladi?

Teja Kleč: Ko s tabo nekdo iskreno spregovori o smrti, začnejo s tebe padati strahovi

05. 10. 2024 15.29

Teja Kleč je 47-letna oblikovalka, ki ustvarja pod imenom Teja Ideja. Ima raka, ki izvira iz slepiča, in tumorje v trebušni votlini, ki počasi rastejo. Pozno, šele pred dvema letoma po desetletju črevesnih težav, so ji odkrili to redko obliko raka. Onkologi so ji nedolgo nazaj predlagali, da bi se še naprej zdravila s kemoterapijo, ki bi ji verjetno življenje podaljšala za nekaj mesecev, a odločila se je, da se tej možnosti odreče in da raje kakovostno preživi zadnje obdobje življenja.

Zveri in divjad: odstreliti ali zaščititi?

28. 09. 2024 14.43

Proti večeru, ko se je sonce umaknilo in je vročina popustila, smo se z izkušenim lovcem odpravili v opazovalnico. Globoko v gozd na Notranjskem. Najprej so – po le desetih minutah – prišle lisice. Nato smo v tišini čakali. Zgolj eno uro zatem so prišli – medvedka z dvema mladičema in nato še dva samca. V mali opazovalnici za tri ljudi smo spremljali zveri v njihovem naravnem okolju med iskanjem hrane, poslušanju šumov, skrivanju med drugimi prebivalci gozda. V Sloveniji živi okoli tisoč medvedov, od 100 do 120 volkov in 50 risov.

Izvažamo boljše in uvažamo slabše meso

14. 09. 2024 14.54

V Sloveniji smo z govedino samozadostni, pa jo kljub temu uvažamo. Direktor zadruge Trebnje–Krka je jasen: izvažamo bolj kakovostno in uvažamo slabše meso. Slovenskemu kupcu je pač še vedno najpomembnejša cena, ne pa toliko kakovost in poreklo mesa. Kakšno meso torej jemo Slovenci? Kdo in kako meso nadzira? Pa tudi, kakšne so cene mesa pri nas in v sosednji Italiji.

Sol – belo zlato ali tihi ubijalec

07. 09. 2024 07.00

Na svetu letno pridelamo 240 milijonov ton soli. Evaporirane, kamene in morske. Med njimi, pravijo kemiki in prehranski strokovnjaki, ni večjih razlik, razlika je zgolj v načinu pridobivanja. Natrij je za normalno delovanje našega telesa nujno potreben. Prevelike količine soli pa lahko vodijo v številne zdravstvene zaplete – predvsem v povišanje krvnega tlaka, srčno žilne bolezni ter z njimi povezane številne smrti – v Sloveniji približno 4500 letno.

Za plastenko toliko denarja kot za 'navadno' vodo za 15 mesecev

31. 08. 2024 14.26

To poletje smo bili priča pravemu viharju v kozarcu vode. Zveza potrošnikov je vlado namreč pozvala, naj uzakoni brezplačno vodo iz pipe ob obroku v gostilnah in zdraviliščih. Ponekod jo gostinci namreč zaračunavajo ali pa sploh ne strežejo. V Sloveniji imamo ta privilegij, da imamo kakovostno pitno vodo iz javnega vodovoda, ki je bolj trajnostna in veliko cenejša kot tista v plastenkah. Vendar pa potrebujemo tudi ustekleničeno vodo, pri čemer nastane velika težava zaradi embalaže.

Strah pred kačami: utemeljen ali pretiran?

24. 08. 2024 12.00

Dejstvo je, da nobena skupina vretenčarjev ni tako osovražena in narobe razumljena, kot so plazilci. Kuščarji, kot so pozidna kuščarica ali martinček, praktično nikogar ne motijo, medtem ko se kač večina ljudi boji in na njih gleda kot zlo. Po nedavnem odmevnem mariborskem primeru ugriza klopotače se je med mnogimi strah pred kačami še okrepil. Pa je strah pred kačami utemeljen ali ne? Strokovnjaki pravijo, da je do neke mere vedno na mestu in koristen, ker pogosto ne vemo, ali gre za strupenjačo ali ne. Je pa povsem odveč pretiran strah. Kače namreč ljudi ne napadajo, ugriznejo le, če se počutijo ogrožene.