Za koliko se bodo podražile položnice za elektriko? Kateri dobavitelji so najugodnejši?

Več kot 62 odstotkov vseh virov energije, ki smo jih v letu 2020 porabili v slovenskih gospodinjstvih, je bilo namenjenih ogrevanju prostorov. Gre za zgovoren podatek, saj se bo v zimskem času poraba energije za ogrevanje ponovno povečala, podražitev energentov pa bo marsikomu predstavljala še večje breme. Ogrevanju sledijo še raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave, raba energije za ogrevanje sanitarne vode ter raba energije za kuhanje in hlajenje prostorov, kažejo podatki statističnega urada (SURS).   

Letošnja zima bo v večjem delu Evrope verjetno nekoliko hladnejša od lanske, kažejo izračuni evropskega meteorološkega centra ECMWF. Poraba energije se je kljub temu povečala že lansko leto, in sicer zaradi epidemije in ukrepov, ki so od nas zahtevali, da smo več časa preživeli doma, tudi šolanje je dobršen čas potekalo od doma. Posledično smo stanovanja bolj ogrevali, več obrokov smo pripravljali doma in porabili več energije. 

"V lanskem letu je bilo dvesto odstotkov več prošenj za pomoč pri nakupu energentov"

Čeprav morda nekateri podražitve ne bodo tako močno občutili, bo imela na nekatere velik vpliv. Kot opozarjajo na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, so se zaradi vpliva epidemije številni, ki so prej živeli življenje srednjega razreda, znašli v stiski. "Vsi, ki so se znašli pod pragom tveganja revščine, težave s plačili položnic nakupi energentov in ogrevanjem," pripoveduje Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje. 

Za 41-letnico iz okolice Ljubljane bo plačilo položnic velik zalogaj. "Ko dobim plačo in plačam vse račune, mi ostane 100 evrov. Mogoče marsikdo ne opazi, da se je račun podražil za par evrov, a jaz opazim," pripoveduje. Pri njej prav vsak evro načenja golo mesečno osnovo, saj prihrankov nima. Poudarila je, da se plače ne višajo, položnice pa se dražijo. Že sicer skuša varčevati tako, da lovi cenejši tok za pranje, oblačila suši na radiatorjih. "Pri gretju pazim na vsako stopinjo, da bi bilo čim ceneje. Zame bi bilo lahko še kakšno stopinjo manj, vendar zaradi otroka seveda ne gre," je dejala. Kot pravi, račun za elektriko pozimi vedno naraste, saj je prej tema, zato luči gorijo dlje časa. Z večjo porabo pa bo račun zanjo ob podražitvah predstavljal še večje breme. 

V lanskem letu se je število prošenj za pomoč pri nakupu energentov in plačil elektrike povečalo za kar 200 odstotkov, v letošnjem letu pa je prosilcev še več. "Napovedi dviga cen energentov najranljivejše spravlja v nepredstavljivo stisko in že napovedujejo, da bodo imeli izklopljeno kurjavo ali pa je sploh ne bodo nabavljali, ker nimajo sredstev," pripoveduje Ogulinova, ki poudarja, da je nedopustno, da bodo otroci ostali v temi, na mrzlem in da pouka ne bodo mogli, če bodo celi razredi v karanteni, spremljati prek računalnika. 

Vrtovec: Ljudje lahko sami odločajo, pri katerem ponudniku bodo dobavljali električno energijo

Ekonomist Anže Burger meni, da je treba probleme reševati čim bolj neposredno. "Tako kot za nizke plače ni rešitev minimalna plača, ampak minimalni dohodek, za previsoke cene nepremičnin ni rešitev državna gradnja najemniških stanovanj in omejevanje najemnin, ampak sprostitev gradnje novih nepremičnin in socialni transferji, tako tudi socialne stiske zaradi visokih cen energije ne smemo reševati z nižanjem prispevkov in trošarin, ampak s socialnimi transferji."

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, bi lahko ukrepali z energetskimi boni ali pa enkratnim dodatkom. Do pomoči bi bili upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naj bi tako pomoč prejelo približno 70.000 oseb. 

Razprave o tem, kako bo država pomagala najbolj ranljivim skupinam, v DZ še potekajo. Pred dobrim tednom je premier Janez Janša na seji ocenil, da podražitve elektrike in zemeljskega plina v Sloveniji še niso zelo visoke oziroma jih za neposredne odjemalce, torej gospodinjstva še ni. "Zagotovo bo do določenih dvigov prišlo v začetku naslednjega leta, večja težava je pri industrijskih porabnikih, in takrat bo vlada reagirala." Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da lahko za izredno denarno pomoč zaradi podražitev energentov zaprosijo tudi tisti, ki jim denarna socialna pomoč sicer ne pripada. Opozicija medtem do vlade ostaja kritična in poziva k takojšnjemu ukrepanju. 

Tudi Vrtovec je ponovil, da je za zdaj ceno električne energije dvignil le en dobavitelj in kot rešitev poudaril, da se ljudje lahko zavarujejo tako, da zamenjajo dobavitelja. "Ljudje imajo tu ključen ukrep, in sicer da lahko sami odločajo, pri katerem ponudniku bodo dobavljali električno energijo." 

Podražitve za december napovedal Petrol, položnica bo dražja za 7,21 evra 

Energetska družba Petrol je prva napovedala, da bo 1. decembra zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, zemeljskega plina pa za 12 odstotkov. 

V spodnji grafiki si (s klikom na puščico) lahko ogledate konkreten izračun za porabljeno električno energijo za povprečnega uporabnika, ki po podatkih Agencije za energijo porabi okoli 4.100 kWh energije na leto. Pred podražitvijo je takšen uporabnik za energijo odštel 20,38 evra, skupaj je znesek na položnici tako znašal 53,97 evra. Po podražitvi bo cena za energijo poskočila na 26,29 evra, uporabnik bo tako mesečno odšel 61,18 evra. Vendar pa na Petrolu opozarjajo, da stranke lahko uporabijo 20 odstotni popust za lojalnost, ki ga pridobijo z zbranimi zlatimi točkami. Energija bo uporabnika v tem primeru stala 21,03 evra, položnica pa bo skupaj znašala 54,77 evra, kar pomeni, da bo končni račun za te kupce višji za 0,80 evra. 

Pa vendar, da lahko posameznik pridobi 20-odstotni popust, mora najprej na Petrolu potrošiti 2.500 evrov. Za nižjo ceno, ki se ne odšteje od končnega računa, pač pa od cene porabljene električne energije (brez omrežnine, prispevkov, DDV in trošarin), morajo člani Petrol kluba zbrali 2.500 zlatih točk. Popust lahko potrošniki uveljavljajo za obdobje petih mesecev. Če posameznik zbere manj točk, lahko pridobi nižji popust, in sicer od pet do 15 odstotkov. 

Petrol električno energijo sicer dobavlja približno 10 odstotkom gospodinjstev. Največji dobavitelj električne energije za gospodinjstva je GEN-I, ki je imel v letu 2020 26,7-odstotni delež trga. Sledi ECE s 15,6-odstotnim, E3 14,4-odstotnim, Elektro energija s 13,3-odstotnim in Energija plus s 13-odstotnim deležem trga. Še 9,8 odstotkov trga pokriva Petrol, Telekom Slovenije 2 odstotka, 5,2 odstotka trga predstavljajo ostali ponudniki. 

Kateri dobavitelji bodo še dvignili cene?

Prav največji dobavitelj električne energije GEN-I se je odločil, da bodo njihove cene za zdaj ostale nespremenjene, cen tarif rednega cenika ni podražil že več kot sedem let. Tudi drugi največji dobavitelj, ECE, zagotavlja, da letos cen še ne bodo dvignili, je pa verjetno, da bodo elektriko podražili januarja. Energente kupujejo vnaprej, cene na maloprodajnem trgu pa se posledično odražajo z zamikom. Na E3 dodajajo, da je zamik odvisen od nabavne strategije podjetja. "Ta za zdaj omogoča zadrževanje prodajnih cen na obstoječi ravni, glede na gibanje cen električne energije na nabavnem trgu, pa bomo tudi v E3 v naslednjih mesecih prisiljeni del višjih nabavnih stroškov električne energije prenesti na končne odjemalce." 

Govorili smo tudi z ostalimi dobavitelji, njihovi odgovori pa so si bili precej podobni. Nekateri so cene v preteklem letu že podražili, velika večina se je odločila, da letos povišanj še ne bo, bodo pa prihodnje leto. "Potreben odstotek dviga cen bo odvisen predvsem od gibanja cen na trgu v prihodnjih tednih," pojasnjujejo. 

Trenutne cene na trgu - kateri dobavitelji so najbolj ugodni?

Da si lažje predstavljamo trenutno stanje na slovenskem trgu, smo pripravili pregled trenutnih cen dobaviteljev. Primerjali smo cene letnega odjema električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca. Ta letno porabi 3500 kWh, od tega 2200 kWh za veliko tarifo, ki se obračunava podnevi, od ponedeljka do petka, od 6. do 22. in 1300 kWh za malo tarifo, ki se obračunava v nočnem času, med 22. in 6. uro naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ves dan. Za primerjavo cen smo vzeli najcenejšo ponudbo, ki jo ima vsak dobavitelj na voljo. 

Kaj vse plačamo na računu za elektriko?

Cena električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu, je le del cene končnega računa za elektriko. V prvi polovici leta 2021 je tako električna energija predstavljala 39,2 odstotka končnega zneska na položnici. 30,1 odstotek smo plačali za omrežnino (za prenos in distribucijo), 10,8 odstotka za prispevke, še 19,8 odstotka pa za DDV in trošarino. 

 Vendar pa ti deleži niso ves čas enaki. Najbolj opazna sprememba se je zgodila v prvi polovici leta 2020, saj se je končna cena dobave električne energije znižala za 4,8 odstotka. Šlo je za posledico sprejetih izrednih ukrepov agencije in vlade zaradi epidemije covida-19 v prvem valu. Cena električne energije se je v 2020 sicer povečala za 9,3 odstotka glede na leto prej, so sporočili iz Agencije za energijo. 

Vpliv cen na podjetja – industrija porabi skoraj polovico slovenske elektrike

V letu 2020 je bilo v Sloveniji 855.039 gospodinjskih in 108.736 poslovnih odjemalcev električne energije. Vendar pa poslovni odjemalci porabijo bistveno več energije. Glavni porabniki električne energije so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, v letu 2020 so porabili kar 46 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, šele nato z 28 odstotki sledijo gospodinjstva, še 26 odstotkov predstavljajo drugi porabniki.  

Največji porabnik električne energije v industriji je proizvodnja kovin. Med njimi je tudi Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je vodilni slovenski proizvajalec jekla ter eden izmed večjih proizvajalcev nerjavnih in specialnih jekel v Evropi. Glavna energenta v Skupini SIJ sta električna energija in zemeljski plin, je pojasnil Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije. Kot pravi, v skupnih stroških, kjer več kot polovico stroškov predstavljajo surovine, ta dva energenta po cenah pred podražitvami predstavljata med osem in devet odstotkov vseh stroškov, po trenutnih cenah pa že najmanj četrtino. Od tega 60 odstotkov predstavlja električna energija, 40 odstotkov pa plin. "Glede na izredno nesorazmerne rasti cen v zadnjih mesecih, si težko predstavljamo, da bi lahko v celoti to poviševanje prenesli na končne kupce," razlaga Kanalec, težko ocenjujejo tudi obseg posledic na njihovo poslovanje. "Slovenska energetsko intenzivna industrija je že večkrat poudarila nujnost ukrepanja na ravni države, tudi preko stališč in predlogov Gospodarske zbornice Slovenije, a žal zaenkrat še ni bilo odziva". 

"Vsaka podražitev energetskih medijev vpliva na rezultate celotnega podjetja in posledično na našo konkurenčnost znotraj skupine Renault Group," medtem odgovarjajo iz Revoza, kjer električna energije že zdaj predstavlja 72,6 odstotni strošek vseh uporabljenih energentov. "Glede na to, da je cena energije sestavljena iz dobavne cene, ki temelji na borzni ceni, cene transporta energije in takse, imamo v Revozu vpliv le na to, po kateri borzni ceni energijo kupimo," so pojasnili. To sicer počnejo prek dobaviteljev energije (Petrol, Geoplin ...), neposredno na borzi, za eno oziroma dve leti vnaprej. V lanskem letu so ujeli primeren trenutek in po ugodni ceni zakupili energijo za letošnje leto in 60 odstotkov predvidene energije za leto 2022.

Cena električne energije za poslovne odjemalce je začela rasti v letu 2017, ko je znašala 73,3 evra/kWh, vrh pa je dosegla leta 2020, ko se je cena ustavila pri 89,3 evra/kWh. 

Ekonomist Burger je pojasnil, da bodo tista podjetja, ki neučinkovito rabijo energijo in imajo malo prostora v maržah, pod velikimi cenovnimi pritiski. Rešitev delno vidi v tehnološki transformaciji v bolj zeleno proizvodnjo, ostalo pa se bo po njegovem mnenju prelilo v višje cene proizvodov. Meni, da bodo morala podjetja ob prehodu na okolju prijaznejše vire energije še vedno poskrbeti za zanesljivo oskrbo z elektriko z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja. Študije namreč ugotavljajo, da strošek ure brez elektrike za podatkovne centre znaša okrog 8.000 evrov na minuto.

Glede na podatke Ministrstva za infrastrukturo, gospodinjstva sicer porabijo 25 odstotkov električne energije, ostalo energijo se porabi za poslovne namene. Kot pravijo, lahko država gospodarstvu pomoč zagotavlja v obliki dovoljenih državnih pomoči. Med drugim so pripravili in Evropski komisiji priglasili shemo državnih pomoči za energetsko intenzivno industrijo, po kateri so ta podjetja upravičena do 70 odstotnega znižanja prispevkov za spodbujanje elektrike iz obnovljivih virov in SPTE z visokim izkoristkom. "Shema se izvaja od leta 2017 in se bo lahko izvajala do konca leta 2025," so dodali.

Zakaj smo priča rekordnim cenam energentov?

Cena električne energije se je povečala za več kot 175 odstotkov, cena plina za skoraj 300 odstotkov, nafta za okrog 65 odstotkov, emisijski kuponi pa za več kot 125 odstotkov. Med razlogi za povišanje cen plina je pomanjkanje plina zaradi hude zime lansko sezono, motenih dobav plina iz Rusije in Norveške in pomanjkanja kapacitet za utekočinjen plin, posledično pa se je podražila tudi elektrika. "V Evropi imamo skupni energetski trg, vsi naši trgi so med sabo povezani. Če pride do pomanjkanja energije na trgu na debelo, potem cena zelo zraste," pravi Andrej Gubina, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko. 

Pri proizvodnji električne energije iz fosilnih virov, kot sta premog in plin, na proizvodno ceno močno vpliva tudi cena emisijskih kuponov, ki prav tako nezadržno raste, dodajajo na Agenciji za energijo. Zaradi visokih cen premoga in visokih cen emisijskih kuponov je prehod na premog kot vir električne energije otežkočen in drag. "Tudi tu povpraševanje Kitajske po premogu zaradi zastojev pri dobavi tega energenta in številnih mrkov elektrike ne pomaga k umiritvi cen," pojasnjuje Burger, ki kot razlog našteva še "nespameten in preuranjen prehod Nemčije na obnovljive vire energije, ki ni v skladu s tehnološkimi zmožnostmi in nepredvidljivostjo zelenih virov". 

Burger pravi, da je cena določena na evropskem trgu, zato niti državna podjetja v elektroenergetskem sistemu ne morejo preprečiti rasti cen. "Administrativno določanje cen lahko vodi v resne težave v oskrbi, tako kot na Kitajskem, kjer določeni proizvajalci elektrike zaradi prenizko določenih cen in previsokih cen energentov ustavljajo proizvodnjo in ustvarjajo izpade elektrike," je prepričan. Podobne razloge za dvig cen naštevajo tudi na Petrolu. "Začne se z lansko relativno mrzlo in dolgo zimo, ki je izpraznila zaloge plina po Evropi. Začetek razvoja cepiv proti covidu-19 je znova zagnal gospodarsko aktivnost in povpraševanje po energentih, ponudba pa ni mogla slediti," je po njihovem mnenju eden od razlogov.

Ali se bodo cene umirile? "Energetiki smo vedno govorili, da je energija prepoceni"

Na Petrolu pričakujejo, da se bodo cene umirile po koncu zime. "Ne pričakujemo, da bi cene takšne ostale neko daljše časovno obdobje," je dejal Jože Bajuk, član uprave. Kot pojasnjuje Burger, so bile cene energentov vrsto let do začetka okrevanja po sprostitvi covid-19 ukrepov izredno nizke. Meni, da se bodo cene sicer umirile, ne pričakuje pa, da bodo padle nazaj na prejšnjo raven. Če bomo resnično zaveze iz konference ZN COP26, bodo cene energije vsaj prehodno precej višje. "Pri hitrih dvigih cen podjetja nimajo časa, da se prilagodijo, zato morajo višje cene energentov bodisi absorbirati v nižje marže ali prenesti na potrošnike in stranke".

"Jaz mislim, da bo cena čez kakšno leto ali dve nižja. Bo spet bližje 50 ali 60, ne pa 120 evrov za megavatno uro," medtem meni Gubina. Prepričan je, da bomo sicer ljudje zaradi tokratnega hitrega povišanja cen začeli razmišljati drugače. Kot pojasnjuje, elektriko lahko porabimo za skoraj vse, s časom pa zato postaja vse bolj rabljen vir, ki nadomešča ostale energente kot so naftni derivati, premog in plin. Čeprav smo v 2020 v gospodinjstvih porabili največ lesnih goriv, je že takoj za tem nastopila električna energija. 

"Mi energetiki smo vedno govorili, da je energija prepoceni in da se pri teh cenah električne energije ne da nikogar prepričati niti v to, da bi ugašal luč, kaj šele, da bi zamenjal način ogrevanja," pravi Gubina, ki v podražitvah vidi priložnost za bolj odgovorno ravnanje z našim planetom. "S tem ko so se cene začele dvigovat, se začenjamo vsi porabniki, tako gospodinjski kot poslovni, zavedati, da je elektrika, če nanjo ne pazimo, lahko velik strošek". To je priložnost, pravi, da pogledamo, kako ukrepati, da se bo ta strošek zmanjšal in hkrati pomagamo našemu okolju. "Najboljše kar mi lahko naredimo za naravo, za svoje okolje in planet je, da zmanjšamo porabo energije, tako električne kot druge. To, da jo proizvajamo z manj ogljikovega dioksida je druga najboljša pot, najboljša pot pa je, da zmanjšamo porabo," je sklenil.