Rekordno trgovanje s čistim zrakom

Da bi zmanjšali onesnaževanje okolja z emisijami CO2 industrijskih naprav, je Evropska komisija leta 2005 uvedla sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. To v praksi pomeni omejitev letne količine CO2 na nivoju države, ki potem količino emisij razdeli po napravah. Med naprave so vključene elektrarne, industrijski obrati in letalske družbe, ki morajo vsako leto do 30. aprila sporočiti, koliko emisijskih kuponov so uporabili. En kupon je enak eni toni ogljikovega dioksida, ki ga onesnaževalci spustijo v zrak. S kuponi lahko nato svobodno trgujejo. Nekaj kuponov dobijo onesnaževalci brezplačno, če v zrak spustijo več ogljikovega dioksida, kot imajo brezplačnih kuponov, jih morajo dokupiti. Na drugi strani lahko viške prodajo. A cene kuponov so letos rekordne, v novembru je en kupon znašal slabih 73 evrov. Še pred nekaj leti so se cene gibale pod 10 evri.

V Sloveniji je v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi trenutno vključenih 34 upravljavcev, vse termoelektrarne in toplarne, proizvodnja jekla, stekla, keramike, cementa, apna in papirja. V sistemu kuponov se spremlja in nadzira okvirno 40 odstotkov izpustov Slovenije, kažejo podatki Gospodarske zbornice Slovenije. 

Termoelektrarna Šoštanj spusti največ CO2

Največji onesnaževalec z ogljikovim dioksidom pri nas je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v Šaleški dolini, lani je spustil 3.760.438 ton ogljikovega dioksida. "Cena kuponov raste, poslovanje Teša je res ogroženo," svari Jernej Vrtovec minister za infrastrukturo.

Zvišanje cen emisijskih kuponov ima zato negativen vpliv na poslovanje Teša, pravi dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Teša. "Brez stroškov emisijskih kuponov CO2 bi TEŠ ob trenutnih cenah električne energije pokrival vse svoje stroške poslovanja." Zaradi zavez države o opustitvi rabe premoga ministrstvo za infrastrukturo podpira letnico 2033, ko bi to lahko izvedli. A domneve so, da bi rast cen kuponov Teš v slab finančni položaj pahnila že prej. Kot pravi Viktor Vrečar, strošek kuponov ob zdajšnji ceni znaša med 67 in 68 evri, odvisno do termina zakupa, kar je 2,4-kratnik cene premoga za Teš. "To pri 100 milijonih pomeni 240 milijonov za kupone pri današnji ceni, odvisno seveda od količine porabe tega premoga." 

A Robert Golob iz podjetja Gen-I je jasen, pravi, da sedanjih težav, ki jih ima HSE s Tešem, ne smemo mešati s poslovnim modelom, ki naj bi bil nevzdržen zaradi kuponov. "To sploh ne drži. Sedanje težave izvirajo iz popolnoma drugih razlogov in kuponi so zelo majhen kamenček v tem mozaiku, so pa priročen izgovor za nesposobno upravo. To pa drži. V resnici pa kuponi niso noben razlog, da bi morali zaradi njih Teš na hitro ali pred letom 2030 zapirati." Gen energija, ki je polovična lastnica Gen-I-ja, ima v lasti 50 odstotkov Nuklearne elektrarne Krško. 

Kdo služi s preprodajo kuponov

V letu 2020 je bilo v registru Evropske unije za Slovenijo registriranih 106 računov upravljavcev naprav in operaterjev zrakoplovov ter 47 računov tistih, ki z emisijskimi kuponi trgujejo, niso pa upravljavci naprav, tako Računsko sodišče. 

Emisijski kuponi, ki na podlagi državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov niso bili podeljeni brezplačno, se prodajo na dražbi. Slovenija je s še 24 drugimi državami članicami vključena v skupni dražbeni sistem, ki ga izvaja borza EEX iz Leipziga v Nemčiji. Ceno emisijskih kuponov na dražbah določa trg. SID banka je uradna dražiteljica, ki prodaja emisijske kupone v imenu in za račun Slovenije. 

V letu 2019 je Slovenija na dražbi prodala 2,7 milijona kuponov v vrednosti 65 milijonov evrov.

S kuponi trgujejo naprave, ki spuščajo ogljikov dioksid, ter tudi posamezniki, podjetja, ki so trgovanje z emisijskimi kuponi uporabili za dober posel. Eden najuspešnejših pri trgovanju je Boštjan Bandelj, lastnik Belektrona, katerega glavna dejavnost je trgovanje z emisijskimi kuponi. Letos je bil Bandelj uvrščen na 23. mesto med najbogatejšimi Slovenci, njegovo premoženje je ocenjeno na 75,2 milijona evrov. Dobro gre tudi njegovemu podjetju Belektron, ki je imelo lani 818 milijonov evrov prihodkov in 9,5 milijona evrov dobička. Leta 2019 pa je Belektron imel celo eno milijardo prihodkov. 

Bandelj je večinski lastnik Belektron Ekotradinga, v lasti ima 80 odstotkov podjetja, 15 odstotkov je prek podjetja Nanoleah v lasti Jerneja Kozlevčarja, preostalih 10 odstotkov podjetja pa ima v lasti družba GBI oziroma Matej Kozar. Obe podjetji – Belektron Ekotrading in GBI – tudi trgujeta z emisijskimi kuponi.   

Poleg omenjenih ima Bandelj še štiri družbe – GradMat, B&B Nepremičnine, Skrinjica in Skrinja BB. Omenjeni imajo različne dejavnosti – dajanje gradbenih strojev v najem, trgovanje z lastnimi nepremičninami, podjetniško in poslovno svetovanje, organizacija izvedbe stavbnih projektov. Na naša vprašanja Boštjan Bandelj ni bil pripravljen odgovarjati. 

Trguje tudi Gen-I

V podjetju Gen-I, ki tudi trguje z emisijskimi kuponi, pravijo, da je shema z emisijskimi kuponi dobra, njen namen je pravi. "Težave s podnebnimi spremembami danes izhajajo iz dejstva, da smo v preteklih 200 letih kurili fosilna goriva, pri tem proizvajali izpuste toplogrednih plinov, te pa shranjevali v ozračju po ceni 0. To ni pravično. Ker gre za umetno shemo, je ta imela v svoji 15-letni zgodovini več težav, ki pa se sproti odpravljajo. Da je ta pristop pravi, govori tudi dejstvo, da so podobne sheme vpeljale tudi druge države po svetu (Nova Zelandija, Avstralija, ZDA pa tudi Kitajska)."

Robert Golob temu dodaja, da bi brez tega mehanizma danes vsi iskali izgovore, tudi v Sloveniji, zakaj nam premoga še ni treba opustiti. "Danes je ravno breme emisijskih kuponov tako močno, da sili  umazane industrije v resen razmislek o investiranju v zeleni preboj, ker je ceneje, kot plačevati kupone." Zato pravi, da je s tega vidika ta tržni mehanizem zelo koristen za bodoč razvoj. Sicer sam od sebe ne bi zadostoval, je pa zelo koristno pomagal kot usmerjanje predvsem velikih onesnaževalcev, da je zdaj skrajni čas, da nekaj naredijo, dodaja.

V letu 2020 podeljenih 1,6 milijona brezplačnih kuponov

Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo v letu 2020 brezplačno podeljenih 1.611.271 emisijskih kuponov, proizvedenega pa je bilo 6.095.593 ton CO2, to pomeni, da so morali onesnaževalci kupiti dodatnih 4.484.322 kuponov. Največ brezplačnih kuponov so letos dobili: Salonit Anhovo (511.881), Talum (162.474) in Sij Acroni (76.123). Za obdobje 2021–2025 so slovenske naprave dobile skupno 6.817.759 brezplačnih emisijskih kuponov. 

Po besedah Andreja Gnezda iz društva Umanotera, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, se je skozi leta nabralo ogromno neporabljenih kuponov. To pa zato, ker se industriji podeli preveč kuponov brezplačno, kar je tudi glavna pomanjkljivost sistema, pravi. Po podatkih CAN Europe je bilo lani kar 1,6 milijarde neporabljenih kuponov. "To seveda znižuje ceno kuponov, učinkovitost samega sistema, po drugi strani pa omogoča razne špekulacije in dodatne zaslužke industriji skozi trgovanje s temi kuponi."

Dodaja, da je treba te kupone umakniti s trga. Del sistema je sicer letno zmanjševanje količine kuponov, a je stopnja zmanjševanja bistveno premajhna, ocenjuje Gnezda. Unija to ravno z reformo ETS-sistema sedaj počne, vendar pa je težava, da se umika premajhna količina kuponov s trga. "V preteklosti je znašala 1,74 odstotka letno, trenutno znaša 2,2 odstotka, če pa bi sistem želeli uskladiti s pariškim sporazumom bi morala znašati vsaj 5 odstotkov."  V letu 2019 je zaživela tudi t. i. rezerva za stabilnost trga, ki naj bi prav tako pripomogla k zmanjšanju neporabljenih kuponov v obtoku, vendar bi tudi v tem primeru morali dvigniti količino oz. odstotek neporabljenih kuponov, ki bi se prenesli v rezervo, če bi želeli zagotoviti ustrezno delovanje sistema, pravi.

Industrija služi z neporabljenimi kuponi

V organizaciji Carbon market watch so pripravili pregled, kako se je trgovalo z odvečnimi kuponi, kako je industrija služila tudi skozi prenašanje kuponov, ki so jih sicer prejeli brezplačno, na končne uporabnike. Ugotovili so tudi, da je industrija v Sloveniji zaslužila približno 50 do 80 milijonov  v obdobju med letoma 2008 in 2019, ravno s preveč dodeljenimi kuponi in trgovanjem z viški kuponov.

Prav tako je za delovanje sistema pomembno, da se kuponi v primeru, da se določen obrat zapre, umaknejo s trga, dodaja Andrej Gnezda. "V tem delu je Zakon o varstvu okolja škodljiv, saj v spremembah predlagajo, da bi kuponi ostali v obtoku tudi v primeru, ko se bo obrat zaprl. Tako bo na trgu zopet preveč kuponov kar bo slabilo sam sistem."

'Na papirju je sistem učinkovit'

Sistem je – vsaj na papirju – učinkovit v zmanjševanju emisij, saj regulira količino emisij v sektorju ETS. Toda k zmanjšanju emisij v ETS-sektorju je prispevala tudi gospodarska kriza, tudi epidemija covida je oziroma bo imela podoben vpliv, prav tako so k temu prispevale druge sektorske politike, kot je npr. podpora obnovljivim virom energije v nekaterih članicah EU, pravi Andrej Gnezda. "V nekaterih panogah sistem trgovanja tako ni predstavljal resne spodbude podjetjem za naložbe v zmanjševanje emisij, še posebej, če so bila podjetja upravičena do brezplačnih kuponov.

Določiti bi morali najnižjo ceno ogljika

Določiti bi morali najnižjo ceno ogljika, ki bi se postopoma dvigovala in bi v prihodnjih dveh desetletjih morala dvigniti na vsaj 180 EUR/t CO2." Po besedah Andreja Gnezda bi določitev minimalne cene podjetjem zagotovila stabilno okolje in lažje načrtovanje ter sprejemanje odločitev povezanih z naložbami.

Vzroki za rast kuponov

Na dvig cene kuponov je po podatkih Agencije za energijo vplivala predvsem politika Evropske komisije, ki je čez leta določila jasne smernice za CO2 nevtralno Evropo do leta 2050. Energetska zbornica pravi, da je bila cena kuponov dolgo časa nizka, sedaj pa je poskočila, kar pritegne tudi špekulante. "Nekateri menijo, da bi bilo treba tovrstne dejavnosti vzeti pod lupo, drugi pa kažejo na odprt in delujoč trg. Ocene so, da bodo cene kuponov še rasle, da pa niso ključne za visoko rast cen elektrike."

Ministrstvo za okolje ocenjuje, da je vzrokov za porast cen emisijskih kuponov več, ker je njihova tržna cena odvisna zlasti od količine brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov, cene ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), povečanja energetske učinkovitosti naprav, ki so pridobile dovoljenje za izpuščanje TGP, paritete cen goriv, predvsem premoga in zemeljskega plina, cen električne energije in povpraševanja po njej, vremenskih razmer, predvsem vpliva izrazito nizkih temperatur zraka v zimskem času in gospodarske rasti oziroma recesije. 

Agencija RS za energijo temu dodaja, da je k dvigu cene emisijskih kuponov, premoga in plina pripomogla tudi večja poraba električne energije in posledično večja proizvodnja elektrike, kar je povzročilo povečano rabo fosilnih virov goriv. In tako se je neposredno povečala tudi potreba po nakupu dodatnih emisijskih kuponov. 

Več sredstev v podnebnem skladu zaradi rekordnih cen kuponov

Prihodki, ustvarjeni s prodajo emisijskih kuponov na dražbi, večinoma Teša, so vir financiranja Sklada za podnebne spremembe, njegov namen je sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. S sredstvi sklada upravlja ministrstvo za okolje. Letos poleti je ministrstvo pripravilo načrt, kako se bo razdelilo 430 milijonov iz podnebnega sklada.

V Umanoteri opozarjajo glede predloga kritja posrednih stroškov emisij največjim onesnaževalcem v Sloveniji, ki ga predlaga ministrstvo za okolje skozi zakon o varstvu okolja, ta predlog je po njihovo škodljiv in mu nasprotujejo. "V praksi bo ta predlog, dobrim 10 podjetjem, ki so med največjimi proizvajalci emisij toplogrednih plinov in največjimi porabniki energije v Sloveniji podelil skupno skoraj 100 milijonov evrov v naslednjih nekaj letih. Gre predvsem za podjetja v kovinski, papirni in kemični panogi pri čemer ta ista podjetja že danes uživajo kopico drugih odpustkov skozi nižje trošarine in prispevke za obnovljive vire energije pri nakupu energije ter nižjo dajatev za CO2, vse te oprostitve znašajo več 10 milijonov evrov vsako leto že sedaj."  Vendar je to ravno v nasprotju s samim smislom sistema, če želimo neučinkovite vire, ki proizvajajo visoke toplogrednih plinov iz trga, potem jim ne smemo umetno zniževati ceno, pravijo. 

Hkrati pa ne dodajajo nobenih posebnih določil, da bi ta podjetja morala zniževati svojo porabo energije, zniževati svoje emisije oziroma ni nekega učinkovitega mehanizma, ki bi jih resno spodbudil k nekemu prestrukturiranju. Edini pogoj je da porabijo dovolj energije oziroma dovolj onesnažujejo. 

"Na drugi strani prebivalci poslušamo, da potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne in jezove na rekah, da bomo 'lahko polnili svoje pametne telefone in tablice'. Gre za ceneni populizem energetikov in politikov. Nove energetske objekte v imenu samooskrbe gradimo zaradi energetskih požeruhov' v industriji, s politikami, kot je shema kritja posrednih stroškov, pa jih spodbujamo, da so kvečjemu še bolj požrešni." Podpore v industriji bi po njihovi oceni morali usmeriti v podjetja, ki znižujejo svoj ogljični odtis in porabo energije, in ne v tista, ki v Sloveniji ustvarijo največ izpustov in porabijo največ energije.

A Gospodarska zbornica ta predlog pozdravlja. "Pomembno je, da naša država implementira tiste uredbe, ki jih naši konkurenti že poznajo. V nebo je že vpijajoča uredba za povračilo indirektnih emisij. Devet let nam ni uspelo vzpostaviti povračila indirektnih emisij. Če bi to vse bilo vzpostavljeno, potem vsa energetsko intenzivna industrija danes ne bi imela takšnih težav," pojasnjuje Vesna Nahtigal. 

Trenutno je Teš tisti, ki povečini polni sklad za podnebne spremembe. Če ga zapremo, bodo tudi toliko nižji prihodki podnebnega sklada, pravijo v Umanoteri. A Robert Golob pravi, da je huje to, da imamo že danes kar nekaj denarja, stotine milijonov v skladu na računu, pa jih ne uporabimo. "Z denarjem, ki ga imamo na računu, bi lahko že danes kaj koristnega naredili, pa nam nekako to ne uspeva. Banalno je, da je to v celoti odvisno od operativne sposobnosti vlade in nikogar drugega, očitno tukaj zelo, zelo šepamo. Prav pri operativni sposobnosti vlade, da denar, ki ga ima na računu, koristno porabi. Poudarjam koristno, saj porabiti ga zna, ampak tukaj ga mora koristno in namensko."

Enako opozarjajo tudi na Gospodarski zbornici: "V sklad se je steklo več denarja zaradi visoke cene kuponov, zato sigurno obstaja nerazdeljen denar, ki bi ga lahko namenili za tiste, ki bi izkazali, da jim to predstavlja visok strošek."

 Rast cen emisijskih kuponov se pričakuje tudi v prihodnje

Analitiki evropskih in mednarodnih institucij (Bloomberg New Energy Finance, Commerzbank, Macquarie, Morgan Stanley idr.) tudi v prihodnje pričakujejo cen emisijskih kuponov, kot glavne razloge pa omenjajo delovanje Mehanizma za stabilnost trga, dodatne okoljske zaveze Evropske unije in vse večji interes po tem produktu s strani finančnih in tudi individualnih investitorjev.

Na Gen-I pravijo, ko se je začelo trgovati z emisijskimi kuponi pred petnajstimi leti, so ti bili vredni 30 evrov na tono, nato je cena padla in bila vrsto let pod 10 evri. "V vsem tem času je Evropska komisija jasno komunicirala, da pri upravljanju sheme zasleduje bistveno višje cene, sicer zeleni prehod ne bo sprožen, ne bo finančno motiviran. Zato je rast kuponov v zadnjih letih skladna s pričakovanji." Ali se bo nadaljevala in kakšna je lahko najvišja cena, pa je zelo težko napovedati, pravijo. Večje mednarodne industrijske družbe pri svojem strateškem planiranju in odločanju v naslednjih petih do 10 letih operirajo s ceno tudi čez 100 evrov na tono CO2.

Na ravni EU se obeta prenova velikega dela energetske zakonodaje – povišanje ciljev glede obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in prenove trgovanja s kuponi z znižanjem zgornje meje emisij. To pa bo vplivalo na ceno emisijskih kuponov in s tem na poslovanje Teša.