Je usoda Termoelektrarne Šoštanj in rudnika zapečatena z letom 2033?

Eden najpomembnejših energetskih objektov pri nas – Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) – je zaradi gradnje šestega bloka termoelektrarne postal sinonim za korupcijo. Tudi okvare pri delovanju Teša so stalnica. Nasprotno pa Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in do 1. januarja prihodnje leto še generalni direktor Teša, češ da gre za "enega bolj sodobnih tovrstnih blokov, ne samo v Evropi, ampak tudi širše".

Afera Teš 6 še vedno ni dobila epiloga. Po skoraj desetih letih od hišnih preiskav in po petih letih obratovanja so letos akterji afere Teš 6 šele sedli na zatožno klop. Znano je, da se je vrednost investicije s prvotnih 654 milijonov evrov povzpela na 1,4 milijarde evrov. Novi šesti blok je bil domnevno dobra priložnost za zasebne zaslužke. Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, zaposleni Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben ter drugi vpleteni so osumljeni 250 milijonov evrov vrednega oškodovanja Teša pri gradnji. Rotniku, ki krivde ne priznava, tožilstvo očita storitev dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in dve kaznivi dejanji pranja denarja. Soobtoženim tožilstvo očita enake zločine ter pomoči h kaznivim dejanjem v primeru domnevnih nepravilnosti pri več poslih Teša. Gre za eno najobsežnejših obtožnic v Sloveniji, obdolženim grozi zaporna kazen do 20 let, zadeva pa bo zastarala leta 2028.

Teš je zadnja leta v rdečih številkah, lani je imel celo 280-milijonsko izgubo, še leto prej 'le' 20-milijonsko. V nezavidljiv finančni položaj Teš postavljajo cene emisijskih kuponov, ki jih mora kupiti zaradi spuščanja emisij Co2 v zrak. Vodstvo Teša pojasnjuje, da je na poslovanje vplivala višja cena emisijskih kuponov, ki so se lani povečali za 15 odstotkov, predvsem pa oslabitev sredstev. Zadolžitve HSE, vezane na investicijo šestega bloka, znašajo 65 milijonov za poplačilo anuitet in okoli 20 milijonov za poplačilo stroškov financiranja in poroštev.

Teš pa je letos prejel tudi 131-milijonsko odškodnino iz poravnave z ameriško skupino General Electric, pravnega naslednika dobavitelja opreme za šesti blok Alstoma. 

Analiza Projekcije potencialne donosnosti Teš od leta 2021 do 2030 ocenjuje, da bodo skupne izgube po najbolj verjetnem scenariju predvidenih cen CO2 kuponov ter cen električne energije približno 930 milijonov evrov. Tudi premogovnik ima izgubo, lani je znašala slabih deset milijonov evrov.

Teš sicer danes proizvede tretjino slovenske elektrike z uporabo premoga, od prodaje elektrike je lani zaslužil 228 milijonov evrov. 

Infrastrukturno ministrstvo podpira letnico 2033, okoljevarstveniki svarijo, da zamujamo

Medtem, ko na sodišču iščejo odgovornost pri domnevnem oškodovanju Teša, mora vlada pripraviti načrt, kdaj in kako bomo prenehali uporabljati premog, glavni vir pri proizvodnji električne energije v Tešu. Pripravljena je Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predlaga tri scenarije za opustitev rabe premoga – 2033, 2038 in 2042. Na infrastrukturnem ministrstvu podpirajo letnico 2033. "Ni fiksna, ni zabetonirana, ampak vsebuje dodatne revizije. Se pravi, na dve leti se bo delala revizija, ali zasledujemo vse cilje, ali je mogoče 2033 ali ne. Ali je mogoče že prej," pravi minister Jernej Vrtovec. 

Tomislav Tkalec iz društva Focus ocenjuje, da je letnica 2033 že nekoliko prepozna, vendar edina sprejemljiva od navedenih v strategiji. V Focusu menijo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma premog sicer morali opustiti najkasneje do leta 2030, kot bo to naredilo tudi 14 držav članic EU. A zelo verjetno je, da bi, zaradi hitre rasti cen emisijskih kuponov, Teš vrata lahko zaprl že pred letom 2033, pravi Tkalec. "Dlje kot elektrarna dela, večje izgube ustvarja." Zato odločitev za eno od kasnejših letnic opuščanja premoga v SAŠA regiji lahko povzroči nenadno in nenačrtovano zaprtje Teš, ne da bi bila regija na to pripravljena. 

Jože Koritnik iz Slovenskega rudarskega društva inženirjev in tehnikov (SRDIT) meni, da 10 let ni dovolj časa za zapiranje tako kompleksnega rudnika, kot je Premogovnik Velenje. "Rudnik je kot človek, se rodi, živi in nekoč, ko zmanjka zalog mineralnih surovin ali preneha povpraševanje po mineralni surovini na trgu, tudi umre. Druga zgodba je vezana na lokacijo, tradicijo, ekonomsko-socialno stanje."  V SRDIT-u opozarjajo, da v Evropi ni primera uspešnega prestrukturiranja rudarske regije v obdobju dobrih deset let. Lahko samo ugibamo, kakšno tveganje bi bilo v primeru Premogovnika Velenje, kjer gre za precej večje število ogroženih delovnih mest, in v bistveno krajšem času, predvidenem za prestrukturiranje, dodajo.

Ogrožena delovna mesta 1.400 zaposlenih v Tešu in rudniku

Od premoga je trenutno v Tešu in premogovniku odvisnih 1.400 zaposlenih. "Žal so časi takšni, ko moramo iskati nadomestljivost, CO2 kuponi rastejo, poslovanje Teša je res ogroženo in moramo narediti ta korak naprej, kljub tradiciji," pravi Vrtovec. 

Viktor Vračar ne verjame v nove velike delodajalce. "Mislim, da bo tudi po vzoru drugih premogovnih regij po svetu in prestrukturiranju bolj šlo v smer v več manjših, bolj inovativnih družb, na osnovi različnih storitvenih in drugih dejavnosti, ki jih je treba resnično pospešiti, da bi v tem obdobju zagotovili socialen in drugače sprejemljiv prehod."

Robert Golob, Gen-I, meni, da bo več delovnih mest v Slovenijo pripeljala sončna energija, kot jih je danes v Šaleški dolini. "Več jih bo, trikrat več. Tisti, ki bo pri tem aktivno sodeloval, bo tudi zaslužil. Zelena transformacija je, če se je lotiš pravilno, edinstvena poslovna priložnost. In tega marsikdo ne želi slišati, ker je konkurenca, ali pa politika takšnega načrta ne zna pripraviti."

Prehod v nizkoogljično gospodarstvo pomeni, da bodo nekatera delovna mesta izgubljena, nekatera spremenjena oz. prestrukturirana in nadgrajena, ustvarjeno pa bo precejšnje število zelenih' delovnih mest, ocenjujejo v Focusu. Že v Pariškem sporazumu je podana ocena, da bo neto učinek zelenega prehoda na število delovnih mest pozitiven. Prehod bo neizogibno povzročil izgubo delovnih mest v nekaterih ogljično intenzivnih sektorjih, vendar se bo to število kompenziralo z novimi priložnostmi za zaposlitev, dodajajo.

V HSE ocenjujejo, da bo na rudnik leta 2033 vezanih do 1500 ljudi, po zaključku aktivnega odkopavanja pa bo ta številka postopoma padala. "V zadnjih letih ocenjujemo, da bomo potrebovali približno 250 ljudi."

O točnih stroških zapiranja rudnika na HSE ne morejo govoriti

Na HSE pravijo, da bi zapiranje premogovnika trajalo precej časa, minimalno 15 let, ker obsega več kot 50 kilometrov aktivnih rovov, ki jih bodo morali po zaprtju sanirati. "Glede na to, da letnica zapiranja še ni dokončna, o točnih stroških zapiranja ne moremo govoriti."

Denarja iz evropskega sklada za pravičen prehod, ki je ključen instrument za podporo regijam pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050, je več kot dovolj, ocenjuje Vrtovec. A najprej mora vlada sprejeti nacionalno strategijo, ki je podlaga za dva ključna zakona o zapiranju premogovnika in prestrukturiranju regije. Če strategije ne sprejmemo do konca tega leta, ne bomo mogli iz sklada črpati 235 milijonov evrov, samo v prvi fazi. Torej že zamujamo, je jasen Tkalec. "Vlada zagotovo ne dela dovolj, kar se jasno vidi pri tem, da še ni sprejete te strategije za izstop iz premoga, ki bi morala biti sprejeta že v začetku poletja."

Po besedah infrastrukturnega ministra je zakon o zapiranju rudnika v fazi priprave na infrastrukturnem ministrstvu, strategija pa je pripravljena, je v medresorski obravnavi. "V naslednjih tednih verjamem, da bi bila strategija sprejeta, v kolikor se bodo tudi ostali deležniki, torej ministrstva, strinjala okrog letnice, pa vseh ostalih elementov, ki so v tej strategiji." Zakon o prestrukturiranju regije pa je od drugega ministrstva, dodaja Vrtovec. 

HSE: 'Želimo ohraniti energetsko lokacijo'

Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, zato bi morali Teš z domačim lignitom obravnavati in izkoristiti kot strateško podporo prizadevanjem Slovenije za postopen prehod v brezogljično družbo, ne pa kot njegovo oviro, pravijo na HSE-ju. "Načrtujemo ohranitev energetske lokacije v Šoštanju in projekte proizvodnje električne energije iz nizko- oz. brezogljičnih virov, vključno s proizvodnjo zelenega vodika. V skupini HSE razpolagamo s projekti obnovljivih virov energije in nizkoogljično proizvodnjo električne energije, kar bi lahko prispevalo k nadomestitvi proizvodnje iz Teš." Dodajajo, da je energetska lokacija Teš infrastrukturno opremljena, tako za proizvodnjo električne energije iz plina, proizvodnjo vodika, predvidena je tudi lokacija za zajemanje in rabo CO2.

Možnost, da se Teš preoblikuje v nekaj drugega, torej obstaja, pravi Vrtovec. "Imamo objekt, ki ga moramo potem v nadaljevanju izkoristiti, ena izmed možnosti je zagotovo plin. V Nemčiji plin prepoznavajo kot tisti prehoden element za 30, 40 let. Ali bo tako tudi v Sloveniji, ta trenutek še ne vemo, ampak je škoda, da bi to lokacijo Teša kar zanemarili."

A Golob meni, da imajo HSE in Teš dovolj drugih pomembnih izzivov, tudi cela regija, kot da bi se ukvarjali, kaj bo s to lokacijo po 2030. "V Trbovljah je termoelektrarna zaprta že vsaj pet let, pa na tej lokaciji ni zraslo nič. Zakaj bi se potem ukvarjali z lokacijo v Tešu, če v resnici ne vemo, ali jo bomo potrebovali. Dajmo se fokusirati na tisto, kar je pomembno, ne pa na tisto, kje bi mogoče lahko kdo spet kakšne provizije potegnil." Sicer pravi, da je Teš sistemski objekt, ki ga je smiselno, tudi zaradi zanesljivosti sistema, držati do leta 2030 v obratovanju. "Slovenska energetika potrebuje čas, da prestrukturira svoj sistem, da bo potem prenesel izključitev Teša. Ta dva cilja, ki sta oba strateška, se merita v bistveno večjih denarjih, kot je morebitna izguba iz kupona, ki bi s sedanjih 60 evrov narasel na 100. Še posebej, ker vemo, da se ta denar v veliki meri steka v podnebni sklad, ki ga v resnici dobimo nazaj."

 V SRDITU se strinjajo s HSE, da zapiranje Teša ni smiselno. "Smiselno bi ga bilo preurediti v kogeneracijsko enoto (opremiti še z čistilno enoto), kjer bi se termično izrabljalo tudi gorivo iz odpadkov. Letno v Sloveniji, samo v CERO Ljubljana, nastane več kot 100.000 ton goriva iz odpadkov, ki ga danes pretežno energetsko – toplotno izrabljajo v tujini." 

Kako bomo nadomestili vrzel elektrike iz Teša?

Po besedah Roberta Goloba bo najverjetneje Evropa prepovedala premog leta 2030, sončna energija pa bo zapolnila vrzel izgube elektrike iz Teša. "Imamo dva sovražnika, imamo sovražnika, ki se mu reče: nočemo objektov, ki škodijo v prostoru in imamo čas, ki se nam izteka. Ko to dvoje damo skupaj, se pokaže, da je kombinacija jedrske in sonca v bistvu optimalna, ker izpolnjuje oba kriterija," meni Golob. "Torej sonce ne bo samo nadomestilo Teša, sonce bo nadomestilo Teš in hkrati bo poskrbelo za en del dodatne porabe, ki bo nastala zaradi elektrifikacije voznega parka." Ob tem velja poudariti, da je Gen Energija, ki je polovična lastnica Gen-I-ja, tudi polovična lastnica Nuklearne elektrarne Krško. 

V SRDIT-u nasprotno menijo, da so pričakovanja, da se bo izpad v primeru opustitve rabe premoga do leta 2033 nadomestil z obnovljivimi viri energije, s poudarkom na sončni energiji, nerealna. "V tem trenutku sončna energija prispeva v proizvodnji električne energije v Sloveniji nekaj več kot dva odstotka. Resno smo zaskrbljeni, kakšne posledice bo imela potencialno veliko večja uvozna odvisnost Slovenije z vidika električne energije in kaj to lahko pomeni z vidika kakovosti življenja in konkurenčnosti našega gospodarstva."

Vračar pa: "Če ne bo prebojnih rešitev, resnično brez novega nuklearnega bloka Slovenija ne bo mogla doseči te zadostnosti."

Nemčija je edina država, ki izhod iz premoga načrtuje po letu 2030

Med državami EU je šest držav brez termoelektrarn že danes, 14 se jih je zavezalo k ukinitvi premoga najkasneje do leta 2030. Nemčija je trenutno edina država EU, ki izhod iz premoga načrtuje po letu 2030, in sicer leta 2038. A bo tudi Nemčija, po besedah ministra za energetiko Petra Altmeierja, zaradi neekonomičnosti premog opustila že precej prej, pravijo v Focusu. Analiza Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – v EU bo predvidoma 60 odstotkov premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030', kjer je predstavljena analiza zapiranja premogovnih elektrarn v Evropi, ugotavlja, da se je v zadnjih petih letih v EU zaprlo ali je napovedalo zaprtje do leta 2030 skoraj 60 odstotkov premogovnih elektrarn. Glede na zaostrovanje finančnih slik delovanja preostalih, tako Tkalec, je pričakovati, da bo zaprtij še precej več.