Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji

31-letni Anže iz Kamnika živi v bloku, ogrevajo se z zemeljskim plinom. Ponudnika - Adriaplin, je izbral lani, saj so plin ponujali po ugodni ceni, pripoveduje Anže in ob tem doda, da višje položnice še ni prejel. "Za zdaj nas tudi še niso obvestili, da bodo zvišali ceno dobave zemeljskega plina, zato ostajam pri istem ponudniku." Kdaj, če sploh, bodo zvišali ceno plina, smo zato preverili pri Adriaplinu, pa odgovora nismo prejeli. 

Anže torej sodi v desetino gospodinjstev, ki se ogrevajo s plinom. Višje položnice lahko tako pričakuje večina uporabnikov plina, tudi tisti, ki ga imajo za kuhanje in gretje sanitarne vode. Največji ponudnik plina, Energetika Ljubljana, je plin podražila že avgusta - za 11 odstotkov.  Letni strošek za ogrevanje je v primerjavi z lanskim letom tako za stanovanje višji za 22 evrov, za hišo pa 58 evrov. Pojasnilo Energetike pa, trenutna cena je enaka ceni, ki je veljala pred zadnjim znižanjem v času epidemije.

Največja slovenska energetska družba Petrol je napovedala podražitev plina od decembra, za 12 odstotkov. Kilovatna ura zemeljskega plina zdaj stane 0,03342 evra, po zvišanju bo stala 0,03752 evra. Navedeni ceni zemeljskega plina veljata samo za dobavo in ne vključujeta trošarine, takse na ogljikov dioksid, dodatka za energetsko učinkovitost, omrežnine in dodatka za obnovljive vire in soproizvodnjo. "Cena je kljub zadnji podražitvi nižja od več ponudnikov na trgu in se uvršča na sredino cenovne lestvice," pravijo v Petrolu. Ob tem zatrjujejo, da jih bodo, ko se bo trg umiril, prilagodili tudi sami.

Drugi največji ponudnik zemeljskega plina Gen-I zatrjuje, da cen ne bodo zvišali. "Kljub ekstremni rasti cen energentov na mednarodnih trgih jih pri nas ne bomo zvišali najmanj do poletja 2022."  Kot pravijo, nespremenjene cene zagotavljajo zaradi učinkovitega obvladovanja tržnih tveganj. "Preden se je kriza sploh začela, smo prevzeli odgovornost, da ne bomo v krizi izkazovali dobičkov, zato smo cene zamrznili," pravi Robert Golob.

"Cene zemeljskega plina bomo verjetno korigirali že letos," pa je odgovor podjetja Energija Plus, ki z zemeljskim plinom oskrbuje okrog 2300 kupcev.

Uporabniki se premalokrat odločijo za zamenjavo dobavitelja plina, poudarja Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. Za primerjavo – v državah z najbolj aktivnimi odjemalci, dobavitelja zamenja več kot 20 odstokov uporabnikov.

V Celju se ogrevanje ne draži, v Trbovljah cene v novembru višje za 16 odstotkov

"Daljinsko ogrevanje je za prebivalce Mestne občine Celje trenutno med najcenejšimi v Sloveniji," ocenjujejo v Energetiki Celje, kjer toploto proizvedejo v Toplarni Celje s termično obdelavo odpadkov. Zemeljski plin predstavlja le manjši delež v strukturi proizvodnje toplote – ocenjujejo ga na okoli 15 odstotkov – zato ima manjši vpliv na določanje končne cene. Trenutna cena daljinskega ogrevanja je 53,55 evra za MWh. Toda ocenjujejo, da bodo, če bo povečanje stroškov proizvodnje toplote preveliko, tudi oni naredili "manjše popravke prodajnih cen toplote". 

Zvišanje cen toplote pa močno čutijo v Trbovljah – trenutno cena znaša 107 evrov za MWh, v novembru se je cena zvišala za 16 odstotkov, so sporočili iz Komunale Trbovlje. Za povprečno stanovanje (veliko 64 m2, v katerem živijo štiri osebe) so stroški ogrevanja in tople vode še januarja letos znašali 71,35 evra za MWh, zdaj v novembru pa kar 130,7 evra. 

"Zaradi občutne globalne rasti cene zemeljskega plina smo morali spremeniti nabavno strategijo in zemeljski plin kupujemo mesečno. To nam bo ob padcu cene omogočilo hiter odziv." Višje stroške ogrevanja povzroča tudi rast cen emisijskih kuponov, ki so jih morali prvič kupiti šele lani. "V tretjem trgovalnem obdobju nam je namreč država dodelila zadostno količino brezplačnih emisijskih kuponov za vsakoletno pokritje emisij CO2 do vključno leta 2019."

Za tri- ali veččlansko družino v Ljubljani, je zemeljski plin najbolj ugoden pri E.ON 

Pogledali smo, kje lahko družina v Ljubljani kupi plin po najnižji ceni. Za tri- ali veččlansko družino, ki živi v hiši, veliki 100 m2, je trenutno najugodnejši ponudnik E.ON, kažejo podatki primerjalnika stroškov Agencije za energijo. Za letno porabo plina, ki v takem primeru znaša približno 14.000 kWh, družina odšteje 68 evrov na mesec oziroma 816 evrov na leto. 

Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina

Slovenija lastnih virov zemeljskega plina nima, niti nima skladišč ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, je torej popolnoma odvisna od uvoza. Slovenski veleprodajni trg se večinoma oskrbuje s plinom iz Avstrije, tudi iz Rusije, Italije in Hrvaške. Slovenski trgovci oziroma dobavitelji na avstrijskem plinskem vozlišču v Baumgartnu in avstrijskih skladiščih, nabavijo največje količine plina – lani so iz Avstrije uvozili 91 odstotkov. Po podatkih Energetske zbornice se predvideva, da je velik delež tega plina ruskega izvora. 

Dobavitelji plina imajo zakupljene skladiščne kapacitete v drugih državah. "Geoplin na primer v Avstriji, Ukrajini in na Hrvaškem, kar prispeva k stabilnosti oskrbe. Pričakuje se, da bo k manjši ranljivosti držav brez skladiščnih kapacitet prispevala tudi zakonodaja EU, ki zahteva večjo solidarnost med državami za zagotovitev zanesljive oskrbe," pojasnjuje Hrovatinova. Na podlagi uredbe morajo sosednje države s povezanimi plinovodnimi sistemi skleniti sporazume, ki pa so zahtevni in terjajo svoj čas, zlasti zaradi finančnih posledic. Leta 2020 je potekala priprava sporazumov Slovenije z Italijo in Avstrijo, dogovori s Hrvaško pa se še niso začeli. 

Med letoma 2004 in 2008 je Slovenija v okviru razvojnega projekta ocenila možnosti in smiselnost skladiščenja plina v podzemnih kovinskih rezervoarjih v opuščenem rudniku Senovo za potrebe plinske elektrarne v Brestanici. "Projekt se je izkazal kot predrag in tehnično vprašljiv," pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo. 

Lani plin večinoma kupovali prek kratkoročnih pogodb. Bodo zato težave pri oskrbi?

Slovenski dobavitelji so lani zemeljski plin na veleprodajnem trgu v 84 odstotkih kupili prek kratkoročnih pogodb (z ročnostjo manj kot eno leto), ugotavlja Agencija za energijo. Kratkoročne pogodbe pa lahko vplivajo na zanesljivost oskrbe. Ali drugače, v primeru pomanjkanja plina, bi lahko prišlo do nezadostne oskrbe, če na sprotnih trgih ne bi bilo mogoče zakupiti vseh potrebnih količin. 

Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da oskrba s sklenjenimi enoletnimi kratkoročnimi pogodbami načeloma ni manj zanesljiva, če je plina na plinskem trgu dovolj. "Če ga začne primanjkovati, so seveda kratkoročne pogodbe tiste, ki povečujejo negotovost in kjer se z vsako pogodbo posebej določi nova cena, ki pa je za določeno obdobje (npr. eno leto) lahko tudi fiksna. Odkar cene plina v dolgoročnih pogodbah pretežno niso več vezane na ceno nafte, ampak na borzno ceno plina (na plinskem vozlišču), je cenovna ugodnost dolgoročnih pogodb tudi lahko spreminjajoča, podobno kot cene na vozliščih ali kratkoročne pogodbe. Kar pa je še vedno bolj smiselno kot nihanje cene plina skupaj z nihanjem cene nafte."

Geoplin ima podpisano dolgoročno pogodbo z ruskim Gazpromom za uvoz tretjine zemeljskega plina. Predvidevajo, da je bil glavni razlog za nakupe prek kratkoročnih pogodb lanski padec cen, te so dosegle najnižje ravni v zadnjih petnajstih letih. 

Tudi v družbi Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Sloveniji, pri oskrbi ne vidijo težav v ročnostih pogodb. "Nimamo informacij od dobaviteljev zemeljskega plina o morebitnih motnjah v dobavi zemeljskega plina v zimskem obdobju. Ne pričakujemo težav pri oskrbi s plinom, odgovornost za dobavo količin zemeljskega plina pa leži na dobaviteljih," še dodajajo. "Slovenski prenosni sistem zemeljskega plina je povezan tudi z italijanskim in hrvaškim prenosnim sistemom, v obeh omenjenih sistemih zaloge zemeljskega plina v skladiščih letos ne odstopajo od običajnih vrednosti za ta letni čas." 

Tako visoke rasti cen ni napovedal nihče

Cene plina so na borzah letos zrasle tudi za 400 odstotkov. Po podatkih Srednjeevropskega plinskega vozlišča so bile cene plina v začetku tega leta pod 20 evri na MWh, v oktobru so narasle tudi na 115 evrov. "Tako velike rasti cen ni pričakoval ali napovedoval prav nihče, gre za bikovski trend cen energentov. Takšna rast cen na borzah je nenormalna in se ne bi smela zgoditi. Pri plinu pa imajo evropsko-ruski odnosi sigurno velik vpliv, kar je nedvomno vplivalo na cene vseh energentov," pojasnjuje Vesna Nahtigal, direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin. 

Nevenka Hrovatin razlog v povišanju cen energentov vidi predvsem zaradi hitrega okrevanja gospodarstva po pandemiji, posledično hitrega naraščanja proizvodnje ter neskladja med ponudbo in povpraševanjem po energetskih virih, zlasti plina kot vhodnega energenta za proizvodnjo električne energije. "Plin je namreč v preteklosti kot čistejši vir izrinil premog, premogovne elektrarne pa so se marsikje zapirale. Kitajska se je letos soočala s poplavami, ki so okrnile pridobivanje premoga iz dnevnih kopov in z nekaterimi varnostnimi problemi, ki so tudi zmanjšali obratovanje premogovnih elektrarn. Evropa pa se je zaradi dolge in mrzle zime soočila z manjšimi zalogami plina v skladiščih (po nekaterih ocenah za 15 odstotkov nižje zaloge) in z manjšo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (vetrnih in hidroelektrarn)."

Po podatkih Evropske komisije je bila povprečna stopnja zasedenosti skladišč v EU v povprečju 47,5 odstotna, kar je bilo najnižje v zadnjem desetletju v tem delu leta. 

Pridobivanje zemeljskega plina le v Petišovcih

Slovenija nima lastne proizvodnje zemeljskega plina za namen oskrbe uporabnikov iz prenosnega in distribucijskih plinovodnih omrežij, pojasnijo v družbi Plinovodi. Sicer ima družba Geoenergo edina koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije, kamor spadajo tudi Petišovci. Družba je v lasti državne Nafte Lendava, ki se ukvarja s proizvodnjo petrokemičnih izdelkov (oljni eter, sintetične gume, teflon ...) in Petrola. Z družbo Ascent Slovenia Limited ima sklenjeno dolgoročno pogodbo o izvajanju skupnih operacij na področju razvoja plinsko-naftnega polja Dolina in Petišovci pri Lendavi. 

Geoenergo proizveden zemeljski plin dobavlja zgolj lokalnim industrijskim odjemalcem oziroma domači industriji. Trenutno ni vzpostavljene ustrezne povezave do državnega distribucijskega omrežja zemeljskega plina. "Pridobljena so vsa potrebna okoljevarstvena in gradbena dovoljenja ter podpisani ustrezni dogovori z družbo Plinovodi. V primeru interesa vseh vpletenih se bo pristopilo k izgradnji manjkajoče infrastrukture po sklenitvi oziroma podaljšanju koncesijske pogodbe," so nam pojasnili v Geoenergu.

Z obstoječo podzemno infrastrukturo bi lahko skladiščili med 10 in 15 odstotkov slovenske porabe zemeljskega plina. "Glede na lansko leto, ko so bile cene plina precej nižje, bo zvišanje cen pozitivno vplivalo na poslovanje družbe Geoenergo v letošnjem letu."  V tem trenutku predvsem potekajo aktivnosti za podaljšanje koncesije, pravijo.

Severni tok 2 je zgrajen, a nima dovoljenja

Za oskrbo EU z zemeljskim plinom je pomemben plinovod Severni tok 2, ki je vez med Rusijo in Nemčijo. Po tem je že stekel prvi, sicer tehnični plin, s katerim so preverjali kapacitete, a ta še vedno nima dovoljenja za obratovanje.

Po oceni izvršnega direktorja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatiha Birola bi lahko Rusija Evropi takoj zagotovila 15 odstotkov večje dobave plina. Rusija (Gazprom) tudi poudarja, da je zagotovila potrebne količine v okviru dolgoročnih pogodb, da pa bi lahko več plina dobavila takoj, ko bo pričel obratovati Severni tok 2. "Zato ne preseneča mnenje, da Rusija omejuje dobavo zemeljskega plina Evropi tudi zaradi špekulativnih razlogov – da bi izsilila čimprejšnje obratovanje Severnega toka 2 in s tem zmanjšala tranzitno odvisnost od Ukrajine, s katero je v sporu od 2014, ko je okupirala polotok Krim. Severni tok 2 bo podvojil sedanje transportne zmogljivosti za izvoz plina iz Rusije pod Baltskim morjem",  pojasnjuje Hrovatinova. 

Pove, da sicer pred pričetkom obratovanja Severnega toka 2 ta potrebuje certificiranje oziroma dovoljenje za obratovanje od nemškega regulatorja, kar naj bi trajalo štiri mesece, predvidoma do januarja prihodnje leto, po nekaterih ocenah pa naj bi bilo to zaključeno že prej. "S strani EU držav certificiranju nasprotuje Poljska, ki je že večkrat opozorila, da bo Severni tok 2 še bolj ogrozil oskrbo s plinom v EU, saj bo ta postala še bolj odvisna od ruskega plina, namesto da bi razpršila vire dobave," dodaja. Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, razloži, da Rusija ne zadošča pravilom EU glede ločevanja izvajalca transporta in trgovca, saj je to vse združeno v enem. 

Severni tok 2 pomeni pomembno okrepitev ponudbe plina s strani Rusije, ki trenutno dobavlja že skoraj polovico plina EU. Ekonomist Anže Burger meni, da je to s strateškega vidika sporno, saj še dodatno povečuje odvisnost od nepredvidljive in avtokratsko vodene države. "EU mora povečati samooskrbo z jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije ter zmanjšati vpliv Rusije na Nemčijo, Bolgarijo, Baltske države in druge države članice uvoznice plina. Okrepiti je potrebno dobave plina preko južnega koridorja in zgraditi načrtovano povezavo od Izraela. Oskrba s plinom bo bolj stabilna, če ne bomo posegali v interese Putina."

Nedavno je Gazprom sporočil, da bo povečal dobavo plina po stari poti čez Ukrajino, vsaka taka informacija vpliva na trg, pravi Marina Lindič. "Tisti dan, ko je Gazprom rekel, da bo povečal zaloge, je cena padla za 10 odstotkov še isti dan."

 Kako bi se ob rekordnem zvišanju cen morala odzvati država? 

Nevenka Hrovatin meni, da bi kratkoročno morali zaščititi predvsem ranljiva gospodinjstva. "In uporabiti zlasti fiskalne instrumente (energetski boni, delna oprostitev plačil znižanje trošarin, prispevkov za OVE, URE, odlog plačil) ter prepoved odklopa. EK je podobne fiskalne instrumente predvidela tudi za podjetja, zlasti majhna in srednja, pomagati pa bo potrebno tudi energetsko intenzivnim podjetjem, če niso pravočasno zakupila potrebnih količin pred krizo."

Vesna Nahtigal poudarja, da mora vlada nemudoma preprečiti energetsko revščino pri ranljivem delu populacije še posebej v kurilni sezoni in pomagati gospodarstvu in industriji, ki povišanja cen plina ne bo moglo pokriti z višanjem cen, posledično pa to pomeni zmanjšanje proizvodnje, zmanjšanje zaposlenih in slabše poslovne rezultate. "Pri industrijskih porabnikih vlada lahko zmanjša prispevke za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, zniža trošarine na nivo najnižje dopustne trošarine po pravilih EU, davek na dodano vrednost. Vlada pa lahko tudi zamrzne cene energentov," pojasnjuje. 

Ocenjuje, da je dvig energentov EU presenetil in zamuja z ukrepi. "Energetski prehod, ki se v resnici še sploh ni dobro pričel, bo bistveno dražji, kot so napovedovali. Če bo breme prehoda padlo na gospodinjstva in industrijske porabnike, se bo odnos javnosti do zelenega prehoda spremenil in ogrozil ta največji izziv za EU. Evropa se bo morala odzvati hitro in odločno. Zgodovinske izkušnje: tudi Evropa potrebuje Marshallov plan." 

Rast cen naj bi se umirila do poletja, a ostale bodo na višji ravni

Po napovedih večine strokovnjakov in institucij naj bi kriza izzvenela do poletja (konca ogrevalne sezone) naslednje leto oziroma najkasneje do konca naslednjega leta. Terminske cene za leto 2023 so nižje od trenutnih, vendar občutno višje od predkriznih. "Za leto 2022 so cene zemeljskega plina čez 50 evrov, za 2023 so 32 evrov, za 2024 skoraj 25 evrov, nato so leto kasneje malo čez 21 evrov. Za dolgoročne nakupe so torej cene zemeljskega plina v padanju, ocenjujem, da bodo cene spomladi 2022 začele padati, najvišji nivo cen je za prihodnje leto," pravi Lindičeva.  

Tudi na Petrolu ne pričakujejo, da bodo cene energentov vztrajale dlje časa. Jože Bajuk, član uprave Petrola pravi, da bi se cene po koncu zime morale umiriti. 

A dolgoročno lahko pričakujemo višje cene energije."Višje cene energije, kot smo jih poznali pred energetsko krizo, pa naj bi imeli tudi v prihodnje zaradi zelenega energetskega prehoda, sedanje podražitve utegnejo močno podražiti tudi zeleno energetsko tranzicijo," meni Hrovatinova, a pravi, da imajo višje cene tudi dobro plat – pospešile bodo zeleni prehod.

"Nesmiselno je pričakovati, da bodo cene zelo padle na raven pred epidemijo, saj so bile med epidemijo nerealno nizke. Potrebno se je navaditi na višje cene. V tem prehodnem obdobju pa je potrebno pomagati najranljivejšim," pojasnjuje Anže Burger.

Na Energetski zbornici pravijo, da v zraku ostaja vprašanje, ali so visoke cene energentov enkratno stanje ali gre za nekaj, kar bo vztrajalo dlje časa. Gibanje cen se še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave/porabe zemeljskega plina, povsem verjetni so visoki odmiki v obe smeri. "Zadnja analiza evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov nakazuje, da se je tveganje zanesljivosti dobave zemeljskega plina tudi v obdobjih mrzle zime v zadnjih letih v Sloveniji znižalo."

Kakšni in kako hitri bodo dvigi cen zemeljskega plina v Sloveniji za industrijo in gospodinjstva, bo odvisno od dolžine trajanja izredno visokih cen in nabavnega potrtfelja posameznih dobaviteljev in pogojev v njihovih dolgoročnih pogodbah, ocenjujejo na Energetski zbornici. "Daljše obdobje visokih ravni borznih cen energentov vsekakor pomeni povišanje cen tudi za industrijo in gospodinjstva."