Kadrovski pretresi v slovenski energetiki

Država je lastnica skoraj celotne slovenske energetike, kadrovske menjave v državnih podjetjih pa so že stalnica. Trenutno smo priča kadrovskim pretresom na vrhu energetskih podjetij, ki so v državni lasti in v katerih ima država velik vpliv. Mesto predsednika uprave Elektra Ljubljana je moral po desetih letih zapustiti Andrej Ribič, z vrha Elektra Maribor je bil odpoklican Boris Sovič, zaradi visokih cen ogrevanja so odpoklicali vodjo Energetike Maribor, Alana Perca, Robert Golob pa na čelu Gen-I-ja ni dobil novega mandata. O upravi podjetja Gen-I sicer trenutno odloča sodišče v Krškem, kar je, kot pravi Golob, nekaj popolnoma novega. "Celo slovenska politika ni nikoli padla tako nizko kot v tem primeru, niti še nimamo sodne prakse ..." Sodišče je doslej prejelo tri predloge za začasno upravo družbe Gen-I. Po dveh predlogih bi jo še naprej vodil Robert Golob, po tretjem pa Martin Novšak, sicer generalni direktor Gen Energije, ki je polovična lastnica Gen-I-ja. 

Novo vodstvo bosta dobili tudi dve družbi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) – včeraj, 1. decembra, je na stolček generalnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor sedel Aleksander Brunčko, z novim letom bo nov direktor družbe Damjan Seme. Aleksander Brunčko je član stranke SDS in sedi v odboru za finance v Občini Ruše. Brunčko je nekdanji prokurist HSE Invest in pomočnik Andreja Tumpeja, dosedanjega generalnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor.

V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) bo januarja generalni direktor postal Matjaž Vodušek, nekdanji direktor družbe SODO, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. SODO je vodil vse od njegove ustanovitve leta 2007, imenovan je bil v času prve Janševe vlade. Vodušek bo nadomestil Viktorja Vračarja, ki je generalni direktor HSE-ja. Direktor Teša pa za zdaj ostaja Mitja Tašler. 

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je kadrovske menjave napovedal že julija, ko je rekel: "Če želimo ustrezno voditi dolgoročne investicije in jih kakovostno izpeljati, se bo treba zelo kmalu odločiti, da se posameznikom, ki so na določenih področjih 15 let ali več, zahvalimo za opravljeno delo." Zdaj pa trdi, da z menjavami nima nič. "O teh menjavah so se odločili nadzorniki, jaz jih moram sprejeti, če so mi všeč ali ne, sprejemajo jih drugi odločevalci." 

Robert Golob pravi, da je izgovor, da izvaja menjave vsaka politika, zelo priročen. "V resnici pa vidimo, da so v teh primerih v ozadju nekoliko bolj premišljeni cilji, ki se ne zaustavijo pri enkratnih dejanjih in prevzemanju funkcij, ampak so dolgoročni in predvsem finančni, kar pomeni dolgoročno zasesti pozicije, na katerih je na razpolago ogromno denarja za prihodnost, ki ga bomo pač kanalizirali po svoje." Tako v Petrolu kot v HSE-ju trenutnih menjav vodstev niso želeli komentirati, ker pravijo, da je to stvar vsake družbe posebej. Po Golobovi oceni se menjave v energetskih podjetjih še niso zaključile. "Iz prve roke vem, da smo približno na polovici poti." 

Dva stebra energetike, HSE in Gen energija, sta v 100-odstotni lasti države

Država je 100-odstotna lastnica dveh glavnih stebrov slovenske energetike, HSE-ja in Gen energije. Hkrati ima delež v Petrolu, Geoplinu ter Elektru Maribor, Ljubljana in Celje.

Od novembra oziroma decembra lani ima HSE novo upravo, generalni direktor je Viktor Vračar, imenovan iz kvote SMC. Na tem položaju je zamenjal Stojana Nikolića. Upravo sestavljata še poslovna direktorja, Marko Štrigl in Uroš Podobnik, ki spada v kvoto NSi. Štrigl je bil pred tem namestnik direktorja družbe ECE, ki je od oktobra letos v 51-odstotni lasti HSE-ja. Do decembra lani je bil član nadzornega odbora Občine Šoštanj, kandidiral je na listi Mladi za Šoštanj. Šest menjav članov (predvsem lani) se je zgodilo v nadzornem svetu HSE-ja, med nadzorniki je Andrej Janša, kandidat NSi za župana Velikih Lašč na lokalnih volitvah leta 2018, in Robert Celec, član SMC.

O kadrovskih menjavah v HSE-ju smo pred letom dni podrobno poročali v projektu Dejstev, Kadrovskem števcu.

Kako pomembno vlogo ima HSE v energetiki? HSE je največji proizvajalec in prodajalec električne energije iz lastnih, domačih virov na veleprodajnem trgu v Sloveniji – proizvedejo 65 odstotkov električne energije v državi. So največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov in proizvedejo več kot 70 odstotkov obnovljivih virov energije v Sloveniji. "Prevladujejo obnovljivi viri, letos in lani so predstavljali večinski delež, čeprav nas poznavajo samo po Tešu in premogovniku, ki v resnici že predstavljata manjšinski delež," pravi Vračar. 

HSE ima v lasti družbe v hidroproizvodnji, med drugimi Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica, Črpalno hidroelektrarno Avče, ter v termoproizvodnji: Termoelektrarno Šoštanj, ki proizvaja tretjino slovenske elektrike, in HSE Energetsko družbo Trbovlje (EDT), ki je pravna naslednica Termoelektrarne Trbovlje. Razpolagajo z lastnim primarnim energetskim virom, premogom, ki je del rudnika Premogovnika Velenje. Teš ta premog uporablja za proizvodnjo električne energije, a zaradi podnebnih zavez bo moral njegovo rabo opustiti, vprašanje je le, kdaj. Zato je usoda premogovnika in Teša nejasna. 

HSE je oktobra letos kupil 51-odstotni delež družbe ECE, ki je ponudnica električne energije, zemeljskega plina in lesne biomase. "Po dvajsetih letih smo letos uspešno vstopili na drobnoprodajni trg. V postopku pred Agencijo za varstvo konkurence imamo vlogo za soglasje za podoben vstop v mariborsko Energijo Plus. S tem si obetamo vstop na 'retail' trg v približno tretjinskem deležu vseh končnih uporabnikov v Sloveniji," pojasnjuje Viktor Vračar. HSE je sicer lani posloval z 227-milijonsko izgubo, še leto prej je imel 60 milijonov dobička. 

Državni jedrski steber – Gen energija

Gen energija je glavna družba v skupini Gen in polovična lastnica Nuklearne elektrarne Krško, ki proizvede več kot 30 odstotkov električne energije v Sloveniji. Hkrati ima v lasti Savske elektrarne Ljubljana, Hidroelektrarne na spodnji Savi in Termoelektrarno Brestanica. Je tudi polovična lastnica Gen-I-ja, ki je največji dobavitelj električne energije pri nas, prodaja tudi zemeljski plin. Ta pa ima v lasti Elektro energijo. Še večji igralec na energetskem trgu bi lahko bila Gen energija v prihodnosti, če bo v praksi zaživela ideja drugega bloka jedrske elektrarne, JEK 2. V družbi pravijo, da bo lahko Slovenija z JEK 2 skoraj potrojila proizvodnjo nizkoogljične energije. "Zato je Slovenija izdala energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke, prav tako pa vodimo vse postopke, da bi se delovanje obstoječega bloka nuklearke podaljšalo še za 20 let, torej do leta 2043," pojasnjuje Jernej Vrtovec. A čakajo zeleno luč Evropske unije – skupina desetih držav članic EU, med njimi Slovenija, je Evropsko komisijo pozvala k priznanju jedrske energije kot nizkoogljičnega načina pridobivanja energije.

Na vrhu Gen energije je Martin Novšak. Od junija letos ima Gen energija novo finančno direktorico, Gordano Radanovič, ki je bila direktorica uprave Občine Brežice. Poslovodni direktor je Danijel Levičar, ki je bil vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo, ko ga je vodil Peter Gašperšič iz SMC. Predsednik nadzornega sveta, ki je odločal o novi upravi Gen-I-ja in mandata ni podelil Robertu Golobu, je Cvetko Sršen iz SDS-a, sicer predsednik uprave Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države (več kot 70 odstotkov). Gen energija je leto zaključila z dobrimi 45 milijoni evrov dobička. 

Na področju naftnih derivatov pomemben igralec delno državni Petrol

Petrol je skupaj z OMV-jem glavni ponudnik naftnih derivatov na slovenskem trgu, ponuja pa tudi oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom. Posredno je lastnik družbe Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina. Petrol je namreč 30 odstotni lastnik družbe Plinhold, preostalih 60 odstotkov je v državni lasti. Plinhold pa je lastnik družbe Plinovodi. Na podlagi delitvenega načrta je skupščina Geoplina leta 2017 sprejela sklep o statusnem preoblikovanju družbe Geoplin, tako je bila ustanovljena družba Plinhold, na katero je bila prenesena kapitalska naložba v družbi Plinovodi. Petrol je polovični lastnik družbe Geoenergo, ki ima edina koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije, h kateremu spadajo tudi Petišovci. Preostala polovica je prek družbe Nafte Lendava v lasti države.

Med največjimi zasebnimi lastniki Petrola sta Darij in Vesna Južna, njuno lastništvo znaša okoli 10 odstotkov. Okoljski minister Andrej Vizjak, tudi osebni prijatelj Darija Južne, je lani kupil večje količine Petrolovih delnic. Predsednica uprave Petrola je Nada Drobne Popovič, pred prihodom v Petrol je bila prva finančnica družbe Acroni v lasti Slovenske industrije jekla.

Kakšna je konkurenca na slovenskem maloprodajnem trgu?

Poglejmo konkurenco na slovenskem energetskem trgu, da bi si lažje predstavljali, katera podjetja imajo pomembno vlogo. Pri elektriki ima največji tržni delež dobaviteljev za gospodinjstva Gen-I, lani je imel dobrih 20 odstotkov tržnega deleža elektrike pri končnih odjemalcih. Sledita ECE, ki je po novem (od oktobra letos) v večinski lasti državnega HSE-ja, in E3, omenjeni trije dobavitelji obvladujejo dobrih 56 odstotkov trga. Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete ocenjuje, da se konkurenca na trgu elektrike v zadnjih letih povečuje.

"Tako drobnoprodajni trg dobaviteljev gospodinjstvom kot trg dobaviteljev poslovnim odjemalcem sta zmerno koncentrirana, poleg tega pa so se tržni deleži dobaviteljev spreminjali, kar kaže na konkurenčnost trga." O konkurenčnosti trga priča tudi primerjava gibanja veleprodajnih in maloprodajnih cen električne energije. Maloprodajne cene so praviloma sledile veleprodajnim, kar pomeni, da so bile marže dobaviteljev na maloprodajnem trgu stabilne, z izjemo lanskega leta, ko so marže narasle. To lahko nakazuje manjšo konkurenčnost trga in premajhno aktivnost odjemalcev pri zamenjavi dobaviteljev.

Tudi poročilo EU, s katerim je ta leta 2020 poskušala ugotoviti ovire pri vstopu novih dobaviteljev na maloprodajni trg z električno energijo in plinom za 30 evropskih držav (27 članic EU ter Veliko Britanijo, Švico in Norveško), potrjuje konkurenčnost slovenskega trga. Slovenija je na trgu električne energije uvrščena na drugo mesto, na trgu s plinom pa nekoliko slabše, na 11. mesto. Pri zemeljskem plinu je Energetika Ljubljana največji ponudnik, takoj za njim je Gen-I, sledi Petrol. 

Maloprodajni trg plina za gospodinjske odjemalce je zmerno (srednje) koncentriran, čeprav je skupni tržni delež treh največjih podjetij še vedno sorazmerno velik (62 %), sicer se v zadnjih letih zmanjšuje. 

Na naftnem trgu pa imamo duopol, Petrol in OMW. Drugi se sicer umika iz Slovenije, prihaja Mol. Za spremljanje konkurenčnosti trga in morebitno zlorabo monopolne moči je zadolžena Agencija za varstvo konkurence, razmere na trgu pa spremlja tudi ministrstvo za gospodarski razvoj, ki v tem trenutku ne vidi razlogov za ukrepanje. To je po svoje razumljivo, pravi Nevenka Hrovatin, saj se cene spreminjajo podobno kot v ostalih državah EU.

Bodo aktualne menjave vplivale na stabilnost trga in energetsko revščino?

Cene energentov so letos dosegle rekordne ravni. Posledično so nekateri ponudniki energentov cene elektrike in plina dvignili, to pa najbolj prizadene predvsem socialno ogrožene in energetsko revne. Ravno to, da Gen-I cen ni dvignil, je po mnenju Roberta Goloba razlog, da je podjetje začelo zanimati politiko. "Če imaš osem let enake cene, potem zagotovo nisi generator energetske revščine, ampak blažilec. Če se nekdo v politiki odloči, da lahko ta blažilec tudi uniči, potem to pomeni, da si v resnici aktivno prizadeva, da bi bilo čim več energetske revščine. Zakaj? Da se potem pojavi kot rešitelj problema, ki ga prej sploh ni bilo." 

Vrtovec miri, da aktualne menjave vodstev ne bodo vplivale na oskrbo ljudi z energenti. "V Sloveniji imamo dovolj strokovnjakov s področja energetike, ki so kos različnim nalogam, in to ne bo pripomoglo k temu. Na ministrstvu imamo različne strategije in ukrepe; ministrstvo je neodvisno od tega, kdo je kje. Na ministrstvu skrbimo za zakonodajo, ki je pripravljena za vse čase, strategije so pripravljene za ključne odgovore v sedanjosti in prihodnosti. Torej imamo ključne odgovore ne glede na to, kdo je na katerem položaju."  

Tomislav Tkalec iz društva Focus je v rubriki 24UR Fokus in drugem bloku nuklearke povedal, da politika vodilni kader brez strateškega razmisleka in na hitro menjuje s kandidati iz svojih krogov. "Imamo zelo dobro povezanost funkcionarjev, ki prihajajo na ministrstvo in so potem v vlogi odločevalcev. Ti prihajajo večinoma iz teh dveh stebrov (HSE-ja in Gen-I-ja) oziroma mogoče še iz katerega drugega podjetja. Zaradi te povezanosti odločitve, ki se na koncu sprejemajo, koristijo tema dvema velikima stebroma in ohranjanju statusa quo."