Podražitve nafte so najostreje občutili cestni prevozniki. V avtoprevozniškem podjetju iz Štajerske, ki stranke oskrbuje z lesom, nam zaupajo, da so se jim mesečni stroški v primerjavi z lanskim letom povečali za 50 odstotkov. Močno jih je prizadela podražitev dizelskega goriva. Če so za polni rezervoar tovornjaka (nekatera vozila imajo tudi dva rezervoarja) lani odšteli 600 evrov, se je do danes strošek zvišal na 864 evrov. Njihova mesečna poraba goriva za en tovornjak znaša okoli 4500 litrov, kar ob trenutni ceni dizla pomeni 6480 evrov stroškov na mesec. Od 130 do 160 odstotkov se je podražil tudi AdBlue (dodatek v obliki sečnine, ki pripomore k čistejšemu izpuhu oziroma nižjim emisijam). Zaradi daljše dobave komponent iz Kitajske pa se je občutno podaljšala tudi čakalna doba za nove tovornjake. Kamion, znamke Volvo, so naročili novembra lani, dobili so ga šele maja letos. V zadnjem obdobju so naleteli na novo težavo – pomanjkanje delavcev. Nedavno so imeli razpis za novo delovno mesto, poklical ni nihče. Iskali so delavca za delo na gozdarskem kamionu z dvigalom, ki bi potreboval le izpit za delo z nakladnikom. A zanimanja, kljub dobri plači, ni, zato bodo zdaj nove kadre iskali na Balkanu.
Da smo se znašli v čudni situaciji, v kateri vsi čutimo posledice energetsko-politične krize, pove Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Cene nafte so se po njegovih besedah zvišale za okoli 40 odstotkov, plin za 80 odstotkov. Prevoznike in kupce so pozvali k dogovoru, saj bo ceno prevozov potrebno zvišati od osem do 15 odstotkov. Pišek poudarja, da v tujini poznajo prakso dodatka za goriva, v Sloveniji tega ni, zato je dvige težko izvesti. Višje cene prevoza se bodo pokazale tudi v višjih življenjskih stroških, dodaja, zato so vladi predlagali, naj za kratek čas zamrzne cene goriva. A nihče se ne želi odpovedati davkom, ugotavlja Pišek. "Pred 34 leti sem dal dva odstotka za gorivo, to je bil fiksni strošek. Danes je ta strošek narasel na 37 odstotkov, potem pa pridejo zraven še cestnine v višini 22 odstotkov. Vse to je davek."
"34 let že imam podjetje, nisem več mlad, a v takšnem obdobju še nisem živel. V družbi vlada negativno stanje duha," pravi Pišek. Prevozniki so partnerje obvestili, da bi lahko v skrajnem primeru v Sloveniji prišlo tudi do motene oskrbe. Poleg pomanjkanja ustreznih kadrov, s čimer se soočajo že več let, svoje posledice pušča tudi covid-19. V primeru, da več voznikov zboli, se lahko zaplete, opozarja. "Nimaš drugega voznika. Kamion samo parkiraš in stoji." Angleški scenarij je tako po njegovi oceni tudi pri nas povsem realen, če se bo zdravstvena kriza še zaostrovala. "Recimo, da zboli polovica voznikov cistern za Petrol. Kdo bo potem vozil gorivo. Nimamo tretje možnosti."
Vlado so ob tem pozvali, naj podpiše sporazum o zaposlovanju delovne sile iz tretjih držav. Po njegovih ocenah v Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 2000 voznikov tovornjakov. "Voznik ni le volan in zavora. V ozadju je ogromno znanja," poudarja.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pojasni, da so se z avtoprevozniki že večkrat sestali. Cene goriv so se po njegovih besedah zvišale zaradi podražitve sodčka surove nafte in niso posledica deregulacije cen. Prav tako se, predvsem dizel, draži zaradi dodatnih primesi biogoriv, kar pa je direktiva EU.
"Ta kriza je globalna in bo hitro zaključena. Trg se bo normaliziral, moramo pa prebroditi to krizo," pravi Vrtovec. Fiksiranja cen tako v bližnji prihodnosti ni realno pričakovati, je pa Vrtovec poudaril, da se iz podnebnega sklada avtoprevoznikom v prihodnjih letih namenja pomoč v višini 10 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena nakupu okolju bolj prijaznih pnevmatik in ostale opreme.
'Dupol' na slovenskem trgu pogonskih goriv
V Sloveniji nimamo nahajališč nafte, prav tako tudi ne rafinerij za predelavo surove nafte, zato ponudniki pogonskih goriv naftne derivate uvažajo.
Država je cene pogonskih goriv regulirala vse od leta 2000, nato pa je marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina. Novembra istega leta je nato sledil nov korak k popolni deliberalizaciji: vlada se je umaknila iz reguliranja cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na avtocestah. Lani septembra pa je Janševa vlada sklenila, da bo sprostila še cene bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ki jih je v času epidemije več mesecev držala pri (nerealnem) enem evru. Cene vseh naftnih derivatov so tako od 1. oktobra lani liberalizirane in se prosto določajo na trgu.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je takrat napovedal, da bo liberalizacija cen v Slovenijo privabila večje število novih ponudnikov, v primeru občutnih podražitev pa bi vlada še vedno ukrepala. A deregulacija po enem letu ni premešala kart pri ponudnikih pogonskih goriv. Na trgu tako še vedno prevladujeta dva ključna ponudnika državni Petrol in OMV, ki pa se iz Slovenije poslavlja.
Na ministrstvu za gospodarstvo so analizirali stanje na trgu naftnih derivatov po enem letu, anomalij pa niso zaznali. Analiza je namreč pokazala, da trg deluje, nobeno od podjetij pa ne izstopa bistveno po svojih cenah. Zvišanje cen goriva po njihovih ocenah ni nesorazmerno glede na mednarodno okolje ali cene v gospodarski panogi. Prav tako niso zaznali, da bi se ponudniki med sabo dogovarjali o cenah. Tovrstnega primera ni obravnaval niti regulator, ki je Agencija za varstvo konkurence.
Cene goriva se tako po oceni ministrstva gibajo primerljivo s cenami na tujih trgih, torej ko so tam nizke, so nizke tudi pri nas in obratno. Liberalizacijo zagovarjajo, saj menijo, da je tak sistem za državo primeren. Država pa ima ob tem v rokah več mehanizmov, s katerimi lahko vpliva na ceno, če bi bilo to potrebno. "V domeni našega ministrstva je omejitev marž, vendar te na ceno nimajo poglavitnega vpliva, saj predstavljajo zgolj šest do sedem odstotkov celotne cene naftnih derivatov pri nas."
Po besedah OMV Slovenija je deregulacija, na katero so čakali dve desetletji, zgolj izenačila konkurenčne pogoje med Slovenijo in ostalimi trgi v neposredni soseščini. "Distributerji lahko pokrijemo stroške nabavnih cen dodatkov k osnovnim gorivom, ki jim moramo zaradi vedno strožjih nacionalnih predpisov s področja dekarbonizacije prometa dodajati gorivom. Prejšnja državna formula tega ni upoštevala." Tudi v Petrolu in Molu podpirajo liberalizacijo cen.
Kot poudarjajo v Petrolu, smo bili lani še edina država v EU, ki je regulirala cene goriva. Ukrep je bil tako samoumeven, logičen, so pa se nato pojavile špekulacije, da se cene goriva višajo ravno zaradi prostega trga, kar na Petrolu zanikajo. Liberalizacija se je sicer res zgodila v obdobju najnižjih cen goriva, od takrat pa cene rastejo.
OMV je letos poleti odprodal celotni 92,25-odstotni delež v družbi OMV Slovenija, ki vključuje tudi vseh 120 bencinskih servisov v Sloveniji. Kupil ga je madžarski Mol. Prodajni postopek še vedno traja, zaključil naj bi se prihodnje leto. Na vprašanje, zakaj so se odločili za prodajo, na OMV odgovarjajo, da je to korak v optimizaciji njihovega portfelja. Bo pa Petrol z združitvijo OMV in Mol dobil močnega konkurenta, saj je imel Mol že pred združitvijo okoli 10-odstotni tržni delež na maloprodajnem trgu.
'Zlata leta za deregulacijo smo že zamudili'
Na Zvezi potrošnikov Slovenije ocenjujejo, da je trenutno nihanje cen pogonskih goriv nenavadno zaradi dogajanja na mednarodnih trgih in še ne more odražati kakršnega koli konkurenčnega boja med ponudniki na slovenskem trgu. Cene so povsod po Evropi narasle tudi za več kot 40 odstotkov, poudarjajo. V Sloveniji imamo medtem že od deregulacije naprej "precej nenavadno razmerje med ceno dizla in bencina". "No v resnici se je nekaj malega spremenilo, dobili smo namreč še nekaj manjših diskontnih ponudnikov goriva, pri katerih je cena za nekaj centa nižja, a je gorivo po nižji ceni, ki resnici na ljubo, ni zelo nizka, trenutno dosegljivo le omejenemu številu voznikov," pravijo na Zvezi potrošnikov.
Kljub temu da so se na trgu pojavili nekateri manjši ponudniki, deregulacija, kot si je to obetala vlada, pričakovano ni prinesla večjega zanimanja tujih družb za gradnjo bencinskih servisov v Sloveniji. Na zvezi opozarjajo, da bo pomembna sprememba odhod OMV, ki ga bo nadomestil Mol, s tem pa bomo dobili še močnejši duopol.
Zaradi tega menijo, da je Slovenija zlata leta za deregulacijo močno zamudila, trenutno pa tudi ponudniki goriv ne preizkušajo različnih cenovnih modelov, saj so, razen ob avtocestah, cene goriva pri istem ponudniku povsem enake. Do razlik ne prihaja tudi med posameznimi ponudniki.
"Za potrošnika je to lahko dobra novica, saj ga razbremeni, ker nekako ve, da bo povsod točil za zelo podobno ceno, si pa težko predstavljamo, da je bil to cilj deregulacije."
AVK: V Sloveniji cenovna konkurenca ni mogoča, pač pa konkurenca s ponudbo
Agencija za varstvo konkurence je leta 2017, torej tri leta pred popolno deregulacijo, izvedla raziskavo trga pogonskih goriv. V njej so ponudniki goriv ocenili, da bo imela deregulacija zanemarljiv vpliv na cene pogonskih goriv, saj njihove marže predstavljajo le 8 odstotkov maloprodajne cene. Preostali del sestavljajo nabavna cena derivata, ki se oblikuje na osnovi borznih kotacij derivatov, razmerja tečajev dolarja in evra in davki ter trošarine. Da bi se cena goriv znižala, so navedli, da bi bilo to mogoče le v primeru, če bi vlada znižala trošarine in davke. Agencija je ocenila, da zaradi nizkih marž nimajo veliko manevrskega prostora za zniževanje cen, ocenili so, da iz tega razloga ob prostem oblikovanju cen na trgu ni mogoče pričakovati bistvenega znižanja cen. Na slovenskem trgu tako cenovna konkurenca ni mogoča, pač pa konkurenca s ponudbo (kakovostnejše gorivo, popusti itd).
Ponudniki so v raziskavi napovedali, da se bodo cene po deregulaciji zvišale, na dolgi rok pa znižale, s čimer pa se ni strinjal AVK, ki je ocenil, da motivacije za znižanje cen ni. Analiza AVK je prav tako pokazala, da so ovire za vstop na slovenski trg prodaje pogonskih goriv zelo velike, zato so tudi ocenili, da prihoda večjega števila novih ponudnikov po deregulaciji ni pričakovati.
Kot je še zapisano v poročilu, je prevladujoč položaj dveh največjih akterjev, Petrola in OMV, problematičen z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer tiho dogovarjanje, kjer manjši ponudniki le sledijo večjim. Zlorabe je v tem primeru zelo težko dokazati, dodaja ekonomist Anže Burger iz Fakultete za družbene vede. Zaradi strateške soodvisnosti med ponudniki v oligopolu prihaja do stabilnih cen in izogibanja cenovnih vojn, ki vodijo v nižje marže ob malo spremenjenih tržnih deležih.
Da bi slovenski trg dosegel višjo stopnjo konkurenčnosti, bi bilo treba zmanjšati vstopne ovire ter spodbuditi nove oziroma diskontne trgovce, da vstopijo na trg, menijo pri AVK.
Burger poudarja, da so lahko prosto določene cene problem samo v kontekstu zlorab prevladujočega položaja. Če država določa cene, lahko namreč te bistveno odstopajo od tržnih cen, tako pa dajejo napačne signale in vodijo v neracionalne odločitve. Umetno nizke cene v državah v razvoju na primer ustvarjajo prekomerno porabo in emisije toplogrednih plinov. Cene v Sloveniji so po njegovih besedah tudi močno določene s cenami sosednjih držav, saj je prodajalcem goriva v interesu, da zaradi previsokih cen tovorna vozila in turisti Slovenije ne preskočijo in ne polnijo v naslednji državi na poti.
Višje cene pogonskih goriv posledica dogajanja na mednarodnih trgih
Cene surove nafte so najvišje po letu 2018, v zadnjem letu pa se je cena podvojila. Med razloge za povišanje cen analitiki uvrščajo hitro okrevanje po pandemiji, borzne špekulacije, prihajajočo zimo in skok cen zemeljskega plina zaradi slabe ponudbe.
Na Mol Slovenija pojasnjujejo, da je cena goriva odvisna od več dejavnikov. Velik vpliv na ceno imajo zunanje okoliščine, kot so cena surove nafte, višina davkov in nihanja deviznih tečajev. Cene goriva niso visoke samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi, dodajajo. Med prvim valom epidemije je povpraševanje zaradi manjšega obsega transporta bistveno padlo. Vse od takrat se povpraševanje povečuje zaradi okrevanja gospodarstva.
"Ekstremno visoke cene predvidoma ne morejo trajati dolgo, saj se gospodarski subjekti in potrošniki hitro odzivajo in kmalu zajezijo povpraševanje." Pri drugem največjem ponudniku goriva v Sloveniji OMV dodajajo, da so cene odvisne predvsem od borznih kotacij tako surove nafte kot biogoriv in ostalih aditivov. Na končno ceno, ki jo plača potrošnik, vplivajo še višina trošarine in ostale državne dajatve ter marža trgovca. Po uveljavitvi popolne deregulacije cen se prosto na trgu oblikuje del, ki se nanaša na maržo trgovcev.
Kljub spodbudam k razogličenju in zeleni energiji se je zaradi višjih cen elektrike in zemeljskega plina povečala poraba naftnih derivatov, saj so postali zamenljiv in ugoden energent v teh razmerah, ugotavljajo na Petrolu. Drugi vidik višjih cen je tudi visok delež biokomponent, ki so del ukrepov na področju naftnih derivatov. V skladu z evropskimi direktivami države skozi lastne predpise določajo minimalne meje biokomponent v gorivih. S tem goriva postajajo bolj ekološka, a je izziv cena te komponente, dodajajo. Proizvajalcev biokomponent je relativno malo, cene pa so letos zrasle za 173 odstotkov, kar seveda vpliva na končno ceno goriva, so še pojasnili na Petrolu.
Oktobra 2020 je bila cena sodčka samo 35 dolarjev oziroma 31 evrov (pred tem še nižja), leto kasneje pa že 80 (71,38 evra), kar ustvari visoke stopnje rasti, pravi ekonomist Anže Burger s fakultete za družbene vede. Ob tem se moramo zavedati, da cene nafte v izhodiščnem letu močno odstopajo navzdol od dolgoročnega povprečja, dodaja. Vzroki na strani ponudbe so izrazito zmanjšanje investicij v vzdrževanje obstoječih in iskanje novih nahajališč nafte, plina in premoga, kar je posledica presežnih investicij v predhodnem obdobju. Globalne investicije so se namreč v zadnjih letih skoraj prepolovile. To bo po ocenah Burgerja negativno vplivalo na ponudbo še nekaj časa, dodaten vzrok pa so tudi pritiski s strani politike po dekarbonizaciji. To preusmerja investicije energetskih podjetij iz konvencionalnih v trajnostne vire energije.
OPEC kartel ob tem ne želi povečati ponudbe. "Po petih letih nizkih cen nafte in suše v državnih proračunih želi čim dlje jadrati veter visokih cen." Cene nafte so sicer v novembru nihale, potem ko sta OPEC in Mednarodna agencija za energijo (IEA) opozorila na možnost prekomerne ponudbe na trgu. Vzrok pa povečanje števila okužb z novim koronavirusom v Evropi in posledično nove omejitve ter manjše povpraševanje po nafti.
IEA je države OPEC pozvala, naj sprejme ustrezne ukrepe za znižanje cene nafte na razumne ravni. Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo napovedal, da bodo ZDA iz strateških rezerv sprostile 50 milijonov 159-litrskih sodov nafte. Poteza je usklajena skupaj s Kitajsko, Indijo, Japonsko, Južno Korejo in Veliko Britanijo.
Bidnova napoved je pričakovana, saj se Američani pripravljajo na bližajoče praznike, ko se poveča tudi število potovanj. Po podatkih ameriškega združenja voznikov AAA morajo Američani za galono bencina (3,8 litra) trenutno odšteti 3,41 dolarja, kar je največ po letu 2014.
Ob napovedih ZDA o sproščanju rezerv v decembru in možnih nadaljnjih posegih, obenem pa neukrepanju Opeca, tako ni jasno, kdaj se bo cena nafte stabilizirala.
Ameriška banka je sicer v začetku meseca napovedala, da bodo cene surove nafte na trgih še vedno rasle, do junija 2022 bo po njihovih ocenah sodček nafte stal 120 dolarjev. Povečano povpraševanje po pandemiji se namreč še vedno ni ohladilo, cene pa v nebo poganja tudi vedno dražji zemeljski plin.
Slovenija med redkimi državami EU z dražjim dizelskim gorivom kot bencinom
Po podatkih Evropske komisije so na dan, 22. november, imeli najdražji bencin v EU na Nizozemskem, sledili sta Finska in Danska. Najcenejši bencin je imela Bolgarija, sledita ji Romunija in Poljska. Slovenske cene bencina in dizelskega goriva so bile pod povprečjem EU. Najdražji dizel je imela Švedska.
Če Slovenija ne izstopa po visokih cenah pogonskih goriv, pa spada med redke evropske države, kjer je dizelsko gorivo dražje od bencina. Takšne države so še Bolgarija, Ciper, Romunija, Švedska, na Madžarskem pa sta bili 22. novembra ceni bencina in dizelskega goriva enaki.
Za primerjavo. Na Nizozemskem liter bencina stane 2,019 evra, medtem ko je cena dizelskega goriva občutno nižja – 1,646 evra na liter. Dizelsko gorivo je bilo 22. novembra v Sloveniji dražje kot v Avstriji.
Kot pojasnjujejo na Petrolu, se dizel draži hitreje od bencina predvsem zaradi visoko predpisane stopnje biokomponent. Ta v Sloveniji znaša 10 odstotkov, kar je enkrat več kot v Avstriji. Če bi biokomponento izločili iz strukture cene, bi to vplivalo tudi na ceno litra dizla. Gre za okoli 13,5 centa, kar je nekaj manj kot 10 odstotkov maloprodajne cene. Učinek bi bil tako viden, ocenjujejo.
Ministrstvo za finance je ob tem lani, še pred liberalizacijo, predlagalo višje trošarine za dizel. Od 22. septembra 2020 tako znaša trošarina za bencin 377, 01 evra, za dizelsko gorivo pa 387,67 na 1000 litrov. V preteklih obdobjih je bila trošarina za dizelsko gorivo nižja od trošarine za bencin. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so se za povišanje odločili predvsem zaradi zaveze na področju doseganja okoljskih ciljev. Na področju doseganja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju v prometu se je namreč izkazalo, da je spodbujanje rabe vozil na dizelski pogon neustrezno, pravijo. Dizelsko gorivo ima na okolje večji negativni učinek ter večjo gostoto in kalorično vsebnost v primerjavi z bencinom. Cene dizla bodo tako ostale višje kot za bencin, razen če bi vlada znova posegla v trošarine.
KOMENTARJI (275)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.