Klara Čampa je pri 29 letih zaradi hude bolezni – raka dojke – za tri leta pristala na bolniški. Pove, da je bilo navajanje na službo zelo naporno, ker biti tri leta na bolniški ni enako, kot če si odsoten mesec ali dva. Preveval jo je strah. "Kako bodo moji možgani funkcionirali, kako bom toliko informacij, ki jih bom dobila po tolikem času, sploh procesirala. Dva tedna sem bila pogosto bolna, bolela me je glava, bila sem brez energije, utrujena. Telo je bilo v šoku, ker sem bila tri leta v svojem mehurčku. Bilo je naporno in še kar nisem 100-odstotna. Se pozna razlika." Trenutno še vedno dela po štiri ure na dan.
'Ko pride klic zdravnika, da je bolniške konec, se znajdejo v stiski'
Ženske, ki zbolijo za rakom dojk ali rodil, imajo kar precej izzivov, ko se vračajo nazaj na delo, opozarja Darja Molan, koordinatorica projektov in programov v združenju Europa Donna. Njihova bolniška je največkrat trajala leto, dve, včasih tudi več. "Čez noč so soočene, da bo treba nazaj na delovno mesto. V tem času so se ukvarjale samo s svojo boleznijo, s strahom, dejstvom, da se lahko ponovi. Niso razmišljale, kako bo, ko se bodo morale vrniti, niti se z njimi nihče ne pogovarja o tem. Ko pride klic zdravnika, da je bolniške konec, se znajdejo v stiski."
Rak šesti najpogostejši razlog
Pri obolelih z rakom gre za dolgotrajnejše bolniške. Rakava obolenja so bila v letu 2022 šesti najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost, kažejo podatki NIJZ. Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje doda, da so od lani duševne težave prehitela onkološka obolenja po številu dni bolniške odsotnosti. Nekoč pa so bila onkološka obolenja tretja vrsta zdravstvenih stanj po številu izgubljenih dni, doda Vodičarjeva. "Kar se tiče rakavih bolnikov, je tukaj napredek medicine izjemen in pomaga k hitrejši ozdravitvi in hitrejšemu vračanju na delovno mesto."
Od leta 2014 narašča celotna bolniška odsotnost, le nekoliko počasneje pa tudi bolniška odsotnost zaradi rakavih bolezni. V letu 2022 je celotna bolniška odsotnost narasla za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2021, zaradi rakavih bolezni pa upadla za 12 odstotkov in se vrnila na delež bolniške odsotnosti v letu 2020. Odsotnosti zaradi rakavih bolezni, ki so se zaključile v letu 2022, so povprečno trajale 205 dni. Ženske so skoraj dvakrat toliko odsotne, kot moški. Kot vzrok prevladuje rak dojke. Za rakave bolezni je značilno večje pojavljanje v višjih starostih.
V skoraj 20 letih je bilo največ primerov bolniških odsotnosti z dela zaradi rakavih obolenj leta 2019, ko jih je bilo 13.615. V času epidemije covida-19 (2020 in 2021) je število primerov upadlo, z letom 2022 pa zopet narašča.
Za rakom zboli letno približno 16.000 Slovencev, približno 8000 moških in več kot 7000 žensk, število tistih, ki umrejo, presega 6000. Med nami živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Med rojenimi leta 2020 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Ogroženost z rakom je največja pri starejših. Med vsemi bolniki z rakom, obolelimi leta 2020, je bilo 65 odstotkov starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Leta 2020, v prvem letu epidemije covida-19, je bilo sicer diagnosticiranih 11 odstotkov manj rakov, kot je bilo pričakovano. Največji manko diagnoz je bil pri nemelanomskem kožnem raku, rakih prostate, dojk in pljuč ter pri hematoloških rakih. Je pa potrebno opozoriti na specifiko leta 2020, ki je bilo prvo leto epidemije covid-19 in je vplivala na poročano breme raka v Sloveniji, pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu.
Razočarana nad sistemom
Klara Čampa je razočarana nad sistemom. "Ko je bolnica v času zdravljenja, ima 300-odstotno podporo, ko smo enkrat primorane, da se vrnemo nazaj na delovno mesto, pa malo zmanjka. Dobila sem občutek, da sem za vse sama." O možnosti postopnega vračanja je izvedela prek Europa Donna – Slovenskega združenja za boj proti raku dojk. "Nisem vedela, da obstaja ta možnost. Mislila sem, da se bom morala na delo takoj vrniti za osem ur. To so neke stvari, ki bi morale biti urejene in bi bolnica morala vedeti, kakšen je postopek, ko se bo vrnila na delovno mesto. Mogoče samo v mojem primeru ni bilo tako, ampak jaz nisem dobila nobene informacije."
Pomanjkljivost sistema je v komunikaciji
Zdravljenje pa lahko prinese pozne posledice. "Lahko limfedem (oz otekanje), težave s spominom, kognitivne motnje. Če imajo odstranjene dojke, bodo težko delale v proizvodnji s težkim dvigovanjem," iz izkušenj članic združenja pove Molanova. In takrat delovno mesto potrebuje prilagoditve, da bi do tega prišlo, pa se mora sprožiti postopek na Zavodu za pokojninsko zavarovanje. Tukaj pa pride do pomanjkljivosti, pravi Molanova. "Če gledamo dober primer prakse – ženski bo zdravnik predlagal, jo napotil na postopno vračanje, v tem času bo stekel postopek na Zpizu, se bo delovno mesto prilagodilo, bo delala krajši delovni čas, ali če ne more opravljati svojega poklica, se bo prek Zpiza dodatno izobraževala."
A v praksi ni vedno tako, pomanjkljivost je predvsem v komunikaciji. Ženskam ne povedo, ali bo ob vseh omejitvah, ki jih bo določil Zpiz, sploh še imela delovno mesto. Nobeden ji ne razloži, da jo delodajalec lahko odpusti, če za njo ne bo našel primernega delovnega mesta, pojasnjuje Molanova. "Delodajalec pa ne sme delavca vprašati o njegovi diagnozi. Potrebna bi bila večja vloga zdravnikov medicine dela. Ko se bolnik vrača nazaj, so oni tisti, ki imajo vpogled in vedo, kakšne omejitve lahko pričakuje delodajalec od delavke, ki se vrača. Delodajalec je tudi v stiski." Kot pojasni Molanova, pa bi morali delodajalci biti boljše seznanjeni, da so delavci s statusom invalida cenejša delovna sila, saj dobijo z njihovo zaposlitvijo določene olajšave. "Se mogoče lažje sprijaznijo s tem, da ne bodo od nas dobili 100 odstotkov, ampak bodo dobili 100 odstotkov v tistih štirih urah in da bomo za njih nižji strošek."
In kakšne so izkušnje članic? Po besedah Darje Molan zelo različne. Klara Čampa prilagoditev na delovnem mestu ni potrebovala, saj opravlja pisarniško delo. "Nimam omejitev, nimam težav z roko, da bi mi zatekala ali karkoli." A marsikatera, obolela z rakom, je ob vrnitvi v hudi stiski. "Ne predstavljam si, kako je, če dela v trgovini in ima fizično obremenitev. Bolnice ponavadi ne smejo več dvigovati težkih stvari, ne smejo imeti ponavljajočih gibov. To so vse takšne situacije, ko ne vem, kako se znajdejo, če ni komunikacije med členi, ki bi morala biti. Tukaj je še veliko prostora za napredek."
Sistem ni enostaven, ocenjuje Darja Molan. "Toliko različnih terminov – nadomestilo za telesno okvaro, za invalidnost, prišteta delovna doba, fiktivna delovna doba, toliko postopkov, obrazcev ... Če nimaš nekoga, ki ti razloži, niti zdravnika, se boš težko prebijal skozi ta sistem in postopke."
Do bremena bolniških prihaja tudi zaradi sistemskih nepravilnosti
Molanova izpostavi, da bi morali sodelovati zdravnik medicine dela, ZZZS in Zpiz, da bi postopki tekli lažje. Z bolnicami pa bi se morali pogovarjati o vračanju še, ko je na bolniški. V trenutnem sistemu pa prihaja do negativnih situacij, pravi Molanova. "ZZZS ne podaljša bolniške, delavec mora nazaj, delodajalec ne najde primernega delovnega mesta, zdravnik medicine dela določi omejitve in kaj se zgodi? Delodajalec lahko delavca da na čakanje in mu je v 80-odstotno breme. Postopki, dokler da zdravnik obrazec na ZPIZ, pa lahko trajajo tudi do pol leta in je treba čakati – na bolniški ali na čakanju na delo. ZPIZ ima štiri mesece časa, da sprovede celoten postopek, da prejme dokumentacijo, pa sta še dva koraka, kar dodatno podaljša zadevo. Toliko govorimo o bremenu bolniških, do tega pa prihaja tudi zaradi sistemskih nepravilnosti." Z zgodnjo rehabilitacijo bi morali začeti prej, še na bolniški, dodaja.
Rehabilitacija onkoloških bolnikov
Onkološki pacienti so velik delež pacientov v Centru za poklicno rehabilitacijo, ki deluje znotraj URi Soča. Še posebno v zadnjih treh letih se povečuje število obravnav. Število pacientov se povečuje tudi zaradi sodelovanja z Onkološkim inštitutom, saj so pacienti bolj ozaveščeni. "Specifika pri njih je, da jih veliko obravnavamo ambulantno. Ne potrebujejo poglobljene ocene stanja in smo mi tisti, ki omogočajo prehod nazaj na delo ali urejanje pravic," pove Marko Sremec, specialist medicine dela, prometa in športa s Centra za poklicno rehabilitacijo. Izvajajo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami hrbtenjače, po možganski kapi, multiplo sklerozo, amputacijami ...
Gre za edini center v državi, ki se ukvarja s poklicno rehabilitacijo bolnikov, zato imajo velik naval. Pacientom pomagajo ne samo pri vračanju na delo, ampak pri ohranjanju dela zmožnosti. Dostop do storitev pa lahko dobimo z napotnico oz. napotitvijo osebnega zdravnika. Klara Čampa sicer v centru ni uspela priti na vrsto.
Jutri v rubriki Dejstva razkrijemo uspešno zgodbo poklicne rehabilitacije delavca po težki poškodbi. Kako poteka rehabilitacija znotraj Centra za poklicno rehabilitacijo URI Soča? Katere so sistemske pomanjkljivosti poklicne rehabilitacije?
Obravnavajo okoli 1000 ljudi letno, a potrebe v Sloveniji so veliko večje, pojasni Sremec, glede na to, da imamo preko 800 tisoč delavcev, bolniško odsotnih pa je vedno okoli 10 tisoč ljudi letno.
Ne morejo si privoščiti, da ne delajo polnega delovnega časa
Ženske po težkem zdravljenju zaradi raka bi potrebovale dve leti ali več, da bi se lahko polno vrnile na delovno mesto, ampak si tega ne morejo privoščiti, opozarja Molanova. "Nadomestila za krajši delovni čas, ali če se polno invalidsko upokojijo, so nizka. Tukaj vmes so tudi ženske, ki imajo otroke, ki imajo visoke stroške. To je začaran krog. Takšna ženska bo lahko delala leto ali dve, potem pa telo ne bo več držalo." Povprečna mesečna invalidska pokojnina je novembra lani znašala 707,80 evra neto (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin).
Ko zboliš pred prvo zaposlitvijo
Tisti, ki so zboleli pred prvo zaposlitvijo, pravi Molanova, nimajo nobene možnosti, da bi pridobili kategorijo invalidnosti, da bi bili upravičeni do invalidnine, ker vse to izhaja iz pokojninskega zavarovanja. "26 let stara ženska, ki je imela obojestransko masektomijo in je delala prek študentskega dela, ne bo upravičena do invalidnine za telesno okvaro. Druga ženska, ki se je zaposlila pri recimo 20 letih, pa bo do konca življenja upravičena do 40, 50 evrov na mesec." Enako je pri kategoriji invalidnosti, dodaja Molan. Tista, ki se še ni zaposlila, ne bo dobila omejitev, najprej se mora zaposliti, šele nato bo lahko na tem delovnem mestu dala vlogo za prilagojeno delovno mesto. "Ne bo pa mogla na začetku uveljavljati pravic, ker je zbolela premlada."
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.