Na bolniški je iz leta v leto več ljudi, rekorder pa že 12 let

Stanje na področju zdravstvenega absentizma je v zadnjih letih skrb vzbujajoče, opozarja Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah in medicinskih pripomočkih pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Lani je bilo rekordnih 56.128 zaposlenih bolniško odsotnih, kar je 84,8 odstotkov več kot leta 2014. 

Rekorder na bolniški 12 let

Slovenski rekorder ne dela že 12 let, ker je na bolniški. "Naša zakonodaja, takšno ureditev ima samo še Bolgarija, ne pozna časovne omejitve bolniškega staleža. V tujih sistemih je praviloma tako, da začasna nezmožnost za delo traja eno, mogoče celo tri leta. Potem pa sledi, če je nekdo še vedno nezmožen za delo, trajnejša oblika nezmožnosti ali začasna invalidnost. V Sloveniji tega mejnika nimamo. Če je nekdo nezmožen za delo in ostaja v bolniškem staležu, se mu ta ne more zaključiti samo zato, ker je v staležu že več let," pojasnjuje Ana Vodičar in dodaja, da imamo neprimerljivo zakonodajo in jo je treba preurediti.

Zgovoren je tudi podatek, da smo pred 20. leti izgubili 13,5 milijona dni zaradi bolezni in poškodb, lani že 20,5 milijona. Samo zaradi covida prek dva milijona dni. Po besedah Vodičarjeve je letos še vedno visoko število izgubljenih dni, a izolacije zaradi covida nimajo več učinka. 

Pritisk na zdravstveno blagajno vse večji

Glede na to, da je vedno več ljudi na bolniški, ne more biti drugače, kot da nam izplačila za denarna nadomestila izjemno naraščajo. Če smo imeli v letu 2014 še približno 225 milijonov izdatkov iz zdravstvene blagajne, smo lani izplačali skoraj 700 milijonov evrov. Gre za enormna povečanja. In zakaj je to po njenem mnenju še toliko bolj skrb vzbujajoče? "Ker je blagajna obveznega zdravstvenega zavarovanja enotna blagajna. Če dajemo več sredstev za bolniške, manj ostane za nakup zdravstvenih storitev." 

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, meni, da se bomo morali resno ukvarjati s problemom rasti bolniških. "Ni dovolj samo viti rok nad tem, da se je bistveno povečal obseg sredstev za bolniška nadomestila in da je dnevno veliko ljudi odsotnih zaradi bolezni. Treba je najti razloge in jih zdraviti." Za primerjavo: Za celotno primarno raven – za vse ambulante družinske medicine, pediatre, ginekologe, laboratorije smo lani plačali 662.877.424 evrov, kar je manj, kot smo plačali za vsa bolniška nadomestila. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, pove, da smo v lanskem letu porabili 17 odstotkov proračuna ZZZS za bolniške. "Če primerjamo, je to skoraj 'budžet' UKC Ljubljana." 

V povprečju odsotni 13,4 dni 

V Sloveniji je lani v povprečju bolniška odsotnost trajala 13,4 dni. A trajanje je različno glede na posamezno regijo. Najdlje so bili odsotni na Koroškem – 19,3 dni, najmanj na Goriškem, in sicer 11,7 dni.  

Dlje časa ostajamo na delu

In kaj so ključni razlogi za povečanje? Največji prirast so prinesle zakonodajne spremembe, pravi Vodičar, skrajševanje obveznosti delodajalcev, rekordna stopnja zaposlenosti.

Lidija Jerkič kot pomemben razlog izpostavlja, da Slovenci dlje časa ostajamo na delu, doba, pri kateri se upokojujemo, se je v zadnjih nekaj letih dvignila za tri do štiri leta in starejši delavci hitreje zbolevajo. Naslednji razlog pa so pogoji dela. "Zelo simptomatičen je porast stresa na delovnem mestu in izgorelosti. To je eden izmed fenomenov, s katerim se v preteklosti nismo toliko srečevali, in tudi preobremenjenost. Podjetja so večinoma prešla na optimalno število zaposlenih, kar pomeni, ko nekdo zboli, mora nekdo drug prevzeti njegovo delo, in če je tega veliko, so tudi posledice na delavcih." 

Še nekaj let nazaj je bilo razmerje izgubljenih delovnih dni med delodajalci in ZZZS deljeno enakomerno – pol so krili delodajalci, pol blagajna, lani pa je bilo to razmerje dva proti ena, torej samo še tretjino izgubljenih delovnih dni je bilo v breme delodajalcev, pojasnjuje Vodičar. Zgodili so se premiki, ki pomenijo dodatno breme za zdravstveno blagajno.

Gre za občutljivo tematiko, ki jo je treba sprejemati v socialnem dialogu, poudarja Vodičarjeva. Da pa bomo morali kot družba spremeniti koncept obravnavanja nezmožnosti za delo, v smeri, da bomo iskali ostalo delovno zmožnost. "Podaljšujemo delovno dobo, ampak če jo podaljšujemo na način, da starejši delavci, ki se jim ne prilagodi delovno mesto, potem ostajajo na bolniški, ne vem, kaj smo naredili. Morali bomo prepoznavati, kaj je preostala delovna zmožnost, prilagajati delovna mesta. Tukaj tudi apel delodajalcem, da uredijo taka delovna okolja, ki bodo varna, ki bodo omogočala 40 ali celo več let delovne aktivnosti. Delavci pa bomo morali odgovorno skrbeti za svoje zdravje." 

Medicina dela je izgubila svojo vlogo

Po mnenju Lidije Jerkič je medicina dela izgubila svojo vlogo. "Izvaja naročila delodajalca. In čim imamo tistega, ki odgovarja za to, da je delo varno in zdravo, tudi kot plačnika, smo v velikem tveganju, da medicina dela ne bo opravila svojega poslanstva. Rešitev vidimo v tem, da se vrne medicina dela v javno storitev, javno zdravstvo in da je naročnik kdo drug."

Po mnenju Ane Vodičar bi morali zakonodajo spremeniti v smeri, da bi specialistom medicine dela dali večjo težo – v iskanju preostale delovne zmožnosti, svetovanju delodajalcem, kako ustvariti varno delovno okolje in kako ga preoblikovati, ko pride do poškodbe. "Vsi ukrepi, ki bodo pomagali pri hitrejši vrnitvi na delovno mesto, so pravi. Danes se poklicna rehabilitacija začne bistveno prepozno in nima velikega učinka. Specialisti medicine dela nas pogosto spomnijo, da je prvo obdobje bolniškega staleža tisto, ko delavec sam razmišlja, kako in kdaj se bo vrnil, ko je posameznik odtujen s trga dela, se mu je težje ponovno vključiti v delovno okolje in težje je delodajalcu."

Po mnenju Metode Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa poklicne rehabilitacije sploh nimamo. "Če delavec čaka na poseg v bolnišnici in ni sposoben opravljati svojega dela, je pa mogoče sposoben za drugo delo. Zdaj ni možno, da bi  zdravnik, preden bi podaljšal bolniško, poslal tega človeka k specialistu medicine dela in rekel, poglejte, kaj ta človek lahko dela v določeni tovarni. Ne more ga napotiti preko nobene napotnice, ker je zdravnik medicine dela več ali manj zasebnik in ne deluje preko napotnice, hkrati pa bi moral splošni zdravnik še prekiniti bolniški stalež. A dokler je nekdo v staležu, ne smeš presojati njegove delovne zmožnosti."

Ni strokovnih priporočil za zdravnike, prepuščeni so samim sebi

Porast bolniških se kaže tudi v ambulanti družinskega zdravnika Rajka Vajda v Zdravstvenem domu Medvode. Imajo povečano količino administrativnega dela in vse več obiskov bolnikov. Količina kratkotrajnih in dolgotrajnih bolniških je v porastu. Vajda opaža, da je skrb in odgovornost posameznika glede urejanja bolniške na zelo nizki ravni. 

"Ko enkrat odprejo bolniško, kar pozabijo, da je treba hoditi na kontrolne preglede, da se je treba javljati, da je konec meseca potrebno urediti, da je bolniška potrjena za delodajalca. Če je dolgotrajna bolniška, pa se je po 30 dneh treba javiti pri zdravniku, ker bo potreben predlog za podaljšanje bolniškega staleža za zavarovalnico." Po covidu so ljudje bolj nagnjeni k elektronskim javljanjem.

Jernej Završnik opozarja, da "v Sloveniji nimamo strokovnih priporočil zdravnikom, kako in koliko predpisati staleža pri posameznih boleznih in poškodbah. Manj ali več je to prepuščeno presoji posameznih zdravnikov glede na posamezne primere." 

Neenotna ZZZS in ZPIZ

Zdravniki ZZZS izdajo letno prek 300.000 odločb. Rok je osem dni, približno 90 odstotkov odločb se izda znotraj roka. "To je zagotovo en segment, ki bi terjal zakonodajne spremembe," ocenjuje Ana Vodičar. "Gre za ureditev, ki ni bila novelirana 30 let. Ta sistem ni najbolj učinkovit. Sistem precej obremenjuje družinske zdravnike, saj odločajo o prvih 30 dneh odsotnosti z dela, potem podajo predlog na ZZZS. V teh prvih fazah bi si želeli, da se vključijo specialisti medicine dela. Odločanje o začasni nezmožnosti in o trajni, torej o pravicah iz invalidskega zavarovanja, bi moralo biti bolj poenoteno. Zdaj v prvi fazi imenuje zdravnik ZZZS, nato se ponovi postopek pri invalidskem zavodu."