30 tisočakov od zavarovalnice za hišo, kmetijo, avto, ki so jih odnesle poplave in plaz

Z Janezom Jelšnikom se srečamo kakšne tri kilometre stran od Ljubnega ob Savinji, v nekoč idilični soseski, v središču narave. Danes je neprepoznavna. Zaznamujejo jo uničeni domovi, prazne hiše, razbita okna ... In nikjer nikogar. "Mi domačini moramo dobro premisliti, kje je kaj bilo. Ko pa kdo drug pride, si ne more predstavljati – tisto, kar je bilo prej navzgor, je zdaj navzdol," pojasni Janez.  

Začelo se je ponoči s tretjega na četrti avgust, zaradi hudega deževja sta Janez in žena Jožica celo noč dežurala in v strahu spremljala, kaj se dogaja zunaj. "Okoli pol treh zjutraj sva šla ven, ker sva opazila, da na wc-ju ni več vode. Tukaj čez je šel vodovod in ga je odtrgalo, minuto za tem je odtrgalo še elektriko in potem smo vedeli, da moramo zapustiti hišo. Ko sva prišla ven, sva opazila, da ni več ceste in da ne moremo pobegniti. Jožica je zbudila svoje starše, ker je voda že prišla do hiše. Nismo mogli reševati več nič, samo še sebe. Begali smo sem in tja, potem smo videli, da nikamor ne moremo. Na eni strani so bili že plazovi, na drugi pa par metrov visoka voda. Najprej smo klicala gasilce, ampak niso mogli do nas. Vmes je zmanjkalo signala, samo še 112 sem klical in klical. Prosil in prosil sem za helikopter, ki pa ni mogel leteti, ker je bila nizka oblačnost. Z Jožico sva se spraševala, koliko je ura. Je bilo pa tri minute več kot prej, ko sva nazadnje vprašala. Po dvanajstih urah smo dočakali helikopter, da so nas rešili in odpeljali v Mozirje," se najhujšega dogodka v svojem življenju spominja Janez. 

Gromozanska škoda, iz zavarovanja povrnjen le majhen del

Naslednji dan pa nov šok, ko so se do hiše prebili po stranskih poteh. "Pridemo gor in nismo več videli hiše. Čez noč je prišel okoli tri hektarje velik zemeljski plaz in uničil vse – hiša, ki je tam stala, je ni bilo več, jo je dokončno pokopal. Tu, kjer je bila garaža oz. strojna lopa, je zdaj jezero. Hlev je znotraj zasut do višine enega metra. Porušilo je vse, kar se je dalo." Dostopa do svojega doma po cesti niso imeli en mesec. 

"Škoda je taka, da se ne da popraviti. Tudi stanovati ne moremo več tukaj, niti na novo graditi. Še ta del, ki je ostal od kmetije, je zasut v plazovih, ne moremo niti kositi. To je bila strma kmetija, ki smo jo radi vzdrževali, od nje profita nismo imeli. Imeli smo eno govejo žival za sebe in ovce." 

Imeli so zavarovano v primeru zemeljskega plazu, a premalo, pravi Janez. Police niso spreminjali skoraj 30 let, samo letno so jo obnavljali, zdaj vidijo, da je niso dovolj pozorno gledali. "Te zavarovalne police mora odvetnik pogledati, da sploh veš kaj imaš zavarovano. Mi smo bili preveč laični, zdaj smo videli, da smo imeli napačno polico, kar se tiče objektov." Elementarne nesreče so bile prenizko zavarovane. "Nismo bili pozorni, mislili smo, da imamo zavarovano za 250.000 evrov, smo pa dobili malo manj kot 30.000 evrov." Letno so za zavarovanje plačevali 305 evrov. 

'Požara se vedno bojiš'

A, če bi škodo povzročili požar, vandalizem, padec letala, vihar, kar zajema osnovno zavarovanje hiše, bi družina Jelšnik Kovač dobila do 250.000 evrov za hišo. "Požara se zmeraj bojiš, je zmeraj možnost, da se zgodi. Na žalost smo imeli v primeru dejanske nesreče, ki se nam je zgodila, premalo zavarovano." Kaj takega se ni zgodilo še nobeni generaciji, ki so par stoletij prebivale na isti lokaciji. "Starša od Jožice sta stara 84 in 85 let in od svojih starih staršev nista nikoli slišala, da bi se kaj takega zgodilo. Bile so poplave leta 90, odneslo jim je mlin, ampak se je dalo v par mesecih sanirati. Ni pa nobenega drugega objekta porušilo. In ni bilo plazov." Voda je bila 20 do 25 metrov nižje. "Nisem si mislil, da lahko toliko vode pride oz. da lahko voda nanosi toliko materiala. Voda je spremenila nivo za 30 metrov višinske razlike."

Za uničeno opremo v hiši niso dobili niti centa

Hišo je prišel pogledati cenilec in je odobril škodo, problem pa je bil v notranji opremi, ki je bila tudi zavarovana. "Mogel bi dokazovati, kakšno opremo smo imeli, ampak to ne gre, ker opreme več nimam, računov pa tudi ne in zato nismo dobili od zavarovalnice nič."

Koliko stane zavarovanje v primeru plazu?

Pri Zavarovalnici Sava ima 34 odstotkov strank pri zavarovanju nepremičnine vključeno zavarovanje nevarnosti plazu, pri Generaliju okoli 75 odstotkov polic. Pri Zavarovalnici Triglav pa le okoli 5 odstotkov strank. 

Pri Grawe je zemeljski plaz zavarovan pri vseh paketih za zavarovanje doma. A pozorni moramo biti kakšna je višina kritja, ki ga zavarovalnice ponujajo v posameznih paketih. Letna premija za zidano hišo zavarovano z zavarovalno vsoto 250.000 evrov bi pri Grawe znašala 273 evrov pri polnem kritju, pri standardnem 204,75 evra in pri osnovnem 50,38 evra.  Pri Savi pa znaša 27 evrov. Pri Triglavu okvirna premija znaša med 120 in 180 evri, pri čemer je hiša zavarovana do zavarovalne vsote 650.000 evrov, notranja oprema pa do 130.000 evrov. 

So bolj pogosti tisti dogodki, ki jih zavarovalnice ponujajo pod dodatnimi zavarovanji? 

Kar je v osnovni polici, se lahko zgodi vsakemu, pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. V osnovnem paketu je kritje tveganja viharja in po številu dogodkov v letošnjem letu, vihar prekaša en dogodek poplav. "V vsako nepremičnino se lahko vlomi, jo prizadene veter, udari strela in vsaka lahko pogori. Nevarnost poplave pa ne ogroža vsake nepremičnine. Če imate stanovanje ali hišo na hribu, ali v višjih nadstropjih, tem tveganjem niste izpostavljeni. Zavarovalnice vam praviloma, razen na izrecno željo, takega zavarovanje ne bi smele prodati." Zato so tista tveganja, dodaja, katerim nismo vsi izpostavljeni, vedno opredeljena kot dodatna ponudba.

Kako pogosto je zavarovanje v primeru naravnih nesreč? 

V Sloveniji se z zavarovanjem pokrije približno 40 odstotkov ekonomske škode v primeru naravnih nesreč, pojasnjuje Maja Krumberger, kar ni slab rezultat, pravi. To kaže mednarodna analiza, kjer so zajeli obdobje zadnjih 40 let in izračunali razmerje med zavarovanimi in dejanskimi ekonomskimi škodami iz naslova naravnih nesreč. Slovenija je tukaj v družbi držav kot so Nemčija, Švica, Francija in Belgija. Če gledamo samo Avstrijo, Italijo, Hrvaško, je to razmerje izrazito slabše kot pri nas. Še vedno pa je prostor za napredek, dodaja Krumberger. "Ni treba, da smo na 40 odstotkih in to bi morali spodbujati, pri potresih, poplavah ... Že tako ocenjujemo, da tretjina nepremičnin sploh ni zavarovanih za nobeno nevarnost, dodatnih kritij, ki vključujejo naravne nesreče, kot je npr. zemeljski plaz, pa tretjina od teh tudi nima."

Bi bile lahko zavarovalnice v primeru poplav bolj družbeno odgovorne?

Korporativna družbena odgovornost je nekaj, kar se danes pričakuje od vsakega podjetja, meni ekonomist Rok Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete. To pomeni, da se zavarovalnice v primeru naravnih nesreč, ne smejo posluževati t. i. predatorskih praks. "Zato bi lahko zavarovalnice mogoče del škode, ki je sicer ne bi – krile tudi same – in se tega dobička odpovedale. V Sloveniji smo imeli primer Črne na Koroškem in Kamniške Bistrice, ki so bile zelo prizadete, tukaj je jasno, da je obseg škode tak, da brez solidarnostne note države in zavarovalnic, ne bo šlo. To pa ne pomeni, da ne bi smele ustvarjati dobička." Obseg celotne škode po oceni Roka Spruka, znaša med sedem in osem odstotkov BDP. 

"Zavarovalnice plačajo vse škode, ki so zavarovane. Ne moremo plačati škode, ki niso zavarovane. Bi si pa upala reči, da so zavarovalnice tukaj delovale izrazito učinkovito," pravi Maja Krumberger. Poenostavili so postopke, podaljšali roke, v marsikaterem primeru niso zahtevale osebnih dokazil. "Vedno so v zavarovalnem poslu pritožbe. Dvignilo se je število pritožb, ampak ne z isto stopnjo kot število škodnih zahtevkov. Se pravi, imamo relativni padec tega," dodaja. 

Gospodinjstva zavarovanja kupijo, ob škodi pa razočaranje

Zelo je pomembno, da zavarovalnicam ni omogočeno izigravanje, da skozi "zadnja vrata" svojo pogodbeno obveznost zmanjšujejo, je jasen Rok Spruk. "Razumem, da je to v interesu zavarovalnic, ne pa zavarovancev, zato je tu pomembno, da se spremeni zakonodaja, ki zavarovalnicam jasno naloži, da morajo v primeru škodnih dogodkov, povrniti vso škodo do višine plačila premije." 

Gospodinjstva zavarovanja kupijo, ob škodi pa ugotovijo, da izplačilo ni takšno, kot so pričakovali. "Pomembno je, da so zavarovalnice transparentne, da v specifikaciji svoje ponudbe jasno povedo, kakšna so pričakovana izplačila v primeru škode. Če se ljudje odločijo, da jim je preveč plačati okoli 30 evrov na mesec več za premijo, da bi imeli popolnoma povrnjeno škodo, je to popolnoma njihova izbira. In jokati po tem o solidarnosti ni v redu," meni Spruk in dodaja, da bo manj zavajanja, če bomo delali na finančni pismenosti prebivalstva. 

Generali: trimesečna čakalna doba v primeru zemeljskega plazu

In medtem, ko ljudje čakajo na odgovor zavarovalnic, te zaostrujejo kriterije pri sklepanju zavarovanj. Zavarovalnica Generali je uvedla klavzulo za čakalno dobo za nevarnost zemeljskega plazu. To pomeni, da je potrebno čakati tri mesece, preden zavarovalna pogodba stopi v veljavo in je škoda v primeru zemeljskega plazu krita. Če bo stranka prijavila škodo zaradi zemeljskega plazu npr. čez en mesec po sklenitvi zavarovanja, potem ta škoda ne bo krita, pojasnjujejo na zavarovalnici. 

Zakaj so jo uvedli? Ker Geološki zavod Slovenije in drugi opozarjajo, da obstaja velika nevarnost proženja zemeljskega plazu za več krajev po Sloveniji, ki so jih prizadela avgustovska neurja, kjer je zemljina zelo namočena, razpokana in lahko celo že manjše padavine sprožijo plaz. Pri tem so pojasnili, da se vsako zavarovanje lahko sklene le za negotove, nepričakovane in od zavarovančeve volje neodvisne dogodke, ki niso že v nastajanju. 

Računajo na pomoč

Družina Jelšnik Kovač trenutno živi v stanovanju v Ljubnem ob Savinji. Janez Jelšnik pravi, da zdaj, ko pada dež, vsaj mirno spi. "Strah še vedno ostane. Ko pada dež, si rečem: aha, saj smo na varnem." Z odlokom jim je zaradi nevarnosti plazov prepovedano, da na mestu uničene hiše gradijo novo. Enaka prepoved velja za njihove sosede, ki jim je hiša ostala. Računa na pomoč države in občine. "Rad bi, da mi nekdo po dveh mesecih čakanja končno jasno pove, kaj lahko pričakujem. Ta začetek čakam zelo težko in tudi vsi ostali, ki bodo morali hišo na novo zgraditi. Ali si moram parcelo kupiti, pa mi potem pomagajo, ali mi bodo parcelo pomagali kupiti, ali bodo naredili prekategorizacijo iz kmetijskega zemljišča." Janez Jelšnik je zaposlen pri Rihterju, kjer bi lahko že začel oblikovati hišo. O škodi pri podjetju Rihter smo pisali včeraj. Škode se je nabralo za milijon in pol, med uničenim pa sta bili dve montažni hiši. 

Na Občini Ljubno so v dveh tednih po neurju pripravili 36 možnih lokacij, z državnim sekretarjem so opravili terenski ogled in z vsemi občani, ki so ostali brez hiš so opravili skupen sestanek in tudi posamične pogovore o željah in možnostih, pojasnjuje župan Franjo Naraločnik. "Večina možnih lokacij ima že sedaj status zazidalnih zemljišč, nekaj lokacij pa je na kmetijskih zemljiščih, ki smiselno dopolnjujejo obstoječo pozidavo. Nestrpno pričakujemo nadaljnja navodila v zvezi z izdelavo OPPN-ov za obnovo, ki jih mora podati vlada in predvsem možnost nakupa kmetijskih zemljišč z uveljavljanjem predkupne pravice."

In kakšne načrte ima družina Jelšnik Kovač na parceli, kjer je nekoč stal njihov dom? Janez Jelšnik pravi, da se še niso odločili, kako jo bodo vzdrževali. "Zaenkrat si tukaj ne upam imeti živali, ki bi jih moral krmiti. Mogoče bom dal komu pašnike v najem. Iz gozda bo pa treba drva narediti. Ko bi vsaj lahko tukaj postavil kakšen poletni bivak. Ampak je preveč nestabilno, bomo videli, kaj bo v naslednjem deževju. Računam, da bi lahko obnovil hlev, da lahko v lepem vremenu tukaj prespim. V negotovih razmerah tukaj sigurno ne bom upal biti."