Dober mesec po katastrofalnih poplavah se pred domačo hišo srečamo z Romanom Čretnikom. S težkim srcem pove, kako je voda poplavila celo ulico in prebivalcem Mozirja uničila domove, nadstreške, avtomobile. "Četrtega avgusta je voda pri nas tekla že čez balkon, k sreči v stanovanjski del k nam ni prišla, ampak v spodnjem delu je bilo praktično vse uničeno, tudi strop je že bil v vodi." Avtomobile so odpeljali na varno, ostalo je bilo uničeno vse, pripoveduje. "Plinska cisterna je uničila nadstrešek. Pokrito teraso in drvarnico za hišo je porušil drugi objekt, ki ga je prineslo po ulici in nato je vse skupaj odneslo. Aluminijasto ograjo pa je kot domino porušil gol z nogometnega igrišča." Kaj tako grozovitega se v domu Čretnikovih še ni zgodilo. Leta 1990 so imeli hudo poplavo, ampak je bilo vode približno 30 centimetrov manj, se spominja. Poplava pa ni bila niti približno tako uničujoča kot letošnjega avgusta.
Nov šok za Romana Čretnika se je zgodil po pogovoru z zavarovalno agentko, ko je preveril, kaj mu njegova zavarovalna polica krije. "Ko sem jo vprašal glede toplotne črpalke, ki jo imamo posebej zavarovano kot strojelom, mi je dejala, da poplava to izključuje. Jaz sem bil takrat precej obupan, kot namestnik poveljnika v štabu civilne zaščite sem bil cele dneve odsoten in sem potem na družbenem omrežju objavil svojo situacijo in prosil kakšnega poznavalca za pomoč. Štiri ure kasneje sem že dobil sporočilo od agentke, da bo zavarovalnica to škodo priznala."
Cenilca opreme ni bilo
Zavarovalnica je počakala, da so Čretnikovi poslali vlogo s celotnim popisom škode. "Poklical me je cenilec zavarovalnice in mi je pojasnil, da bodo škodo na toplotni črpalki priznali." Druga zgodba pa je bila sama hiša. Zakaj? "Na trd način sem se naučil, da smo imeli preslabo zavarovano." Hišo so namreč zavarovali za primer poplav le v višini 3.500 evrov, opremo pa za 66.000 evrov. Čeprav mu je cenilec dejal, da bo opremo preveril drug cenilec, je Čretnik nekaj dni zatem od zavarovalnice dobil kar nakazilo in sporočilo, da je njihov zavarovalni primer zaključen. "In to ne, da bi kdo prišel pogledat, so na zavarovalnici enosmerno zaključili zadevo, zato sem se pritožil in čakam na odločitev." Približno polovico škode bodo poplačali iz zavarovanja, polovico bodo morali kriti sami.
In še ena grenka lekcija: vsa oprema, ki je montirana na objekt, je del objekta in ne bo krita iz zavarovanja opreme. "Niti tuš kabine, vrat, oken ne štejejo za opremo, ampak kot del objekta."
Še ena zgodba v zgodbi. Viralni posnetek, znana plavajoča plinska cisterna. To je cisterna, ki je prav Čretniku zrušila nadstrešek. "Nihče ni niti pomislil, da bi poplave lahko naredile takšno škodo. Čakam odgovor, ker ga dejansko ni zrušila poplava oz. ga ni uničila voda, ampak objekt, ki je bil last nekoga drugega." Nadstrešek je bil zavarovan za splošne primere, posebej za poplavo pa ne.
'Rad bi govoril z nekom, ki mi bo znal dati odgovore'
Roman Čretnik pričakuje, da bi v takšnih primerih agenti bolje svetovali. "Pojasnili, katere so dobre prakse oz. kaj bi bil za stranko najboljši izkupiček. Konec koncev vsako leto plačujemo precej visoke premije, ko je treba izplačati odškodnino, se pa zavarovalnica zelo nazaj potegne."
V prihodnje bodo vsekakor polico spremenili, pravi Čretnik. "Rad bi govoril z nekom, ki mi bo znal dati odgovore. Cenilec, s katerim sem se pogovarjal, mi je rekel, da agenti mogoče niti ne vedo, kaj vse bi bilo smiselno zavarovati. In da bi bilo boljše, če bi cenilci svetovali strankam."
'Nekateri ljudje so bili presenečeni, da nimajo zavarovano'
A Roman Čretnik še zdaleč ni edini, ki je pri izplačilu škode naletel na težave. Na odvetnico Sašo Brilej iz Celja so se obrnili ljudje, ker "so po poplavi z grozo ugotovili, da sploh nimajo sklenjenega zavarovanja za poplavo oz. da je škoda veliko večja, kot bodo dobili povrnjeno od zavarovalnice." Največkrat so ljudje potrebovali nasvet, ko so imeli poplavljene hiše, stanovanja, premičnine. "Žal teh primerov, ko bi imeli nepremičnine tako zavarovane, da bi jim res vso škodo povrnili, nisem imela." Največkrat so zavarovali nepremičnino do 10.000 evrov.
"V več primerih smo na podlagi pritožbe uspeli iztržiti nekaj več zavarovalnine, npr. za stroške čiščenja. Nekateri so imeli uničene dokumente, pa so imeli zavarovano, da jim zavarovalnica krije stroške izdaje novih dokumentov. Zavarovane so imeli tudi pomožne objekte, kolesa, hrano v zamrzovalni skrinji. Tega ob poplavi niso uveljavljali, ampak so jim zavarovalnice naknadno priznale," pojasnjuje Saša Brilej.
Nasvet, kako zavarovati
Veliko jih je imelo nepremičnine zavarovane na prvi riziko oz. samo do dogovorjene vrednosti. To je primerno takrat, ko mi lahko vnaprej ocenimo višino škode, pojasnjuje Saša Brilej. "Če imamo trinadstropno hišo in imamo spodaj v pritličju samo garažo in ploščice, vemo, če pride poplava, da nam več kot 10 tisoč evrov škode ne more povzročiti. Celotna hiša ni v nevarnosti, zato lahko zavarujemo na prvi riziko. Če pa imamo tlorisno hišo in imamo 300 kvadratnih metrov v pritličju in je nevarnost poplave, potem nam prvi riziko v višini 10 tisoč evrov nič ne pomeni. Boljše je, da se zavarujemo na zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti hiše. Seveda je premija višja, ampak potem je tudi višje kritje."
Problem je, da ljudje ne poznajo svojih zavarovalnih polic, pravi Saša Brilej. "Saj jih niti ne morejo poznati, ker se moramo še pravniki poglobiti v termine in splošne pogoje, ki jih ima posamezna zavarovalnica. Morala pa bi biti malo večja ozaveščenost ljudi."
Ali nas agenti lahko zavedejo in koliko se izkorišča ranljivost posameznikov?
Vesna Podbreznik iz mariborske Finančne hiše, kjer ljudem svetujejo, kako sklepati zavarovanja, katera potrebujemo, kaj si lahko privoščimo, pravi, da je največja težava takrat, ko je zavarovalni agent zaposlen le pri eni zavarovalnici. "Ustvarja si plačo na podlagi tega, kar vam trži. Je tržnik, ki nima ali pa ne želi imeti vpogleda v to, kar nam tržišče lahko da. Podobno je pri bankirjih – vsaka banka ima sklenjeno pogodbo z eno od zavarovalnic in ko pride potrošnik na banko po kredit, mu velikokrat bankir predlaga ali celo pogojuje sklenitev življenjskega zavarovanja. Stranka želi kredit dobiti po nižji obrestni meri, pa se ji prikaže zavarovanje celo kot nuja." Zato je pomembno, tako Podbreznikova, da se posvetujemo z neodvisnim svetovalcem.
"Nekateri ljudje so bili presenečeni, da nimajo zavarovano. Mislili so, da imajo vse zavarovano," pravi Saša Brilej. Zato smo Majo Krumberger, direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja, vprašali, ali agenti dejansko zavajajo stranke in koliko se izkorišča ranljivost posameznikov, ko sklepajo zavarovanja. Pravi, da so zavarovalnicam vedno očitali, da ljudem prodajo preveč, ne premalo, ker imajo interes dobiti čim več premije. "Nikdar si ne bo zavarovalnica prizadevala prodati manj."
Stranke odvetnice Saše Brilej so npr. imele težave pri zavarovanju strojeloma, kajti nekatere zavarovalnice imajo v splošnih pogojih določeno, da ko škodo naredi nekaj drugega, npr. poplava, je strojelom izključen. Druge zavarovalnice pa imajo v pogojih, da v primeru kakršnega koli nenadnega uničenja naprav lahko stranke uveljavljajo strojelomno zavarovanje. Je problem drobni tisk?
Načeloma postopek pelje zavarovanca čez vsa tveganja, lahko pa bi se izboljšali, pravi Krumbergerjeva. "Na polici piše, kaj je zavarovano in do katere vrednosti. Tukaj ne govoriva o drobnem tisku, ampak o osnovnih elementih, se pravi o odebeljenem tisku police. Z zavarovalnicami smo se pogovarjali, da bomo mogoče tudi napisali, kaj ni zavarovano, da bi bilo še bolj transparentno."
So velike razlike v ceni zavarovanj?
Zavarovalnice več ali manj pokrivajo ista kritja, vprašanje pa je, do katere vrednosti in kako so ponudbe sestavljene, pravi Maja Krumberger. Na slovenske zavarovalnice, ki tržijo zavarovanja nepremičnin, smo poslali prošnjo, da nam pripravijo ponudbo zavarovanja hiše in opreme v primeru poplave in zemeljskega plazu. Izračune so nam pripravile le tri – Triglav, Sava, Grawe. Premijo zavarovalnice določajo glede na poplavne razrede, v katere so razvrščeni vsi objekti. Območje Slovenije je razdeljeno na tri.
Poglejmo razliko, če bi hišo pri Savi zavarovali samo na prvi riziko, torej do vsote 20.000 evrov za nevarnost poplave in plazu, bi letna premija znašala cca. 840 evrov. Če bi hišo zavarovali do zavarovalne vsote 500.000 evrov - kolikor je vredna hiša - pa bi za premijo odšteli med 110 in 610 evri več, odvisno od poplavnega razreda.
V Zavarovalnici Sava ponujajo osnovno kritje poplave v višini 1.000 evrov za manj kot en evro na mesec oz. okoli 10 evrov na leto, ne glede na poplavno izpostavljenost objekta. Pri Triglavu, Grawe in Generali kritje poplav ni vključeno v osnovni paket. Zavarovalno vsoto za nevarnost poplav je možno pri Grawe povišati samo pri polnem kritju za dodatnih 10.000 evrov, kar pomeni, da smo pri nepremičnini in opremi kriti v višini največ 15.000 evrov. Za zvišanje zavarovalne vsote pa moramo doplačati 100 evrov letno.
Koliko stane zavarovanje za poplave za 150.000 evrov vredno premoženje?
Pri Triglavu bi premija za zavarovanje objekta znašala med 92 in 119 evri, odvisno, koliko je objekt izpostavljen poplavi. Pri Savi bi letno odšteli okoli 63,6 evra za prvi oz. najnižji poplavni razred in 240 evrov za najvišji poplavni razred.
'V roku ene ure smo imeli notri dva metra Savinje'
Hude poškodbe v ujmah je utrpelo tudi gospodarstvo. Odpeljali smo se v Občino Nazarje – v podjetje BSH Hišni aparati – da smo pogledali, kako napredujejo s sanacijo več kot 100-milijonske škode v celotni verigi. "Pri teh vrstah naravnih nesreč se škoda vidi šele čez pol leta, ko zaženeš stroje in vidiš, kateri bodo sploh natančno delovali," pravi direktor Boštjan Gorjup in pove, da je reka Savinja predrla eno izmed sten tovarne. "V roku ene ure smo imeli notri dva metra Savinje. Trajalo je do popoldneva, da je Savinja odtekla in za sabo pustila približno pol metra blata. Preko 700 zaposlenih je aktivno sodelovalo, po tednu dni smo ščistili do osnovnih pogojev, da smo lahko začeli sanirati škodo na strojih." 170 zaposlenih pa je imelo tudi škodo na svojih domovih, 10 med njimi hujšo.
'Škodo bo poravnala zavarovalnica in podjetje samo'
Podjetje je bilo po priporočilih strokovnjakov zavarovano do metra in pol višine, po avgustovski poplavi pa bodo morali razmisliti, če je potrebna sprememba. "Mi imamo srečo verjetno edini v tej ujmi, da smo del velikega koncerna, ki ima sposobnost, da zavaruje za neko primerno ceno. Zaradi tega bomo dobili večji del sredstev povrnjenih od zavarovalnice, kar pa seveda ne velja za marsikatera manjša podjetja, ki se verjetno sploh ne morejo zavarovati za takšen primer." Izplačila zavarovalnice sicer še niso prejeli. "Mi smo se odločili, da našo škodo krije zavarovalnica in podjetje samo."
Zaenkrat deluje okoli 15 odstotkov tovarne. Gorjup ocenjuje, da bodo do konca leta na 100 odstotkih, verjetno pa bodo že s prvim novembrom sposobni zagnati vse proizvodne linije. Gre za edino tovarno znotraj Bosch-Siemensa, ki proizvaja male gospodinjske aparate, kot so kavni espresso avtomati, kuhinjski roboti in palični mešalniki. "To pomeni, da je bil potrošnik v tem času, ko se mi postavljamo na noge, neservisiran."
Poplavilo že izdelani montažni hiši
Industrijska cona na Ljubnem je bila v celoti poplavljena, med njimi tudi podjetje Rihter. Popolnoma jim je poplavilo proizvodnjo, vsa skladišča z materiali, orodji, del voznega parka, viličarje, pa tudi spodnji pritlični upravni del, kjer imajo pisarne s serverji, računalniki, tiskalniki. Vodja marketinga Saša Jazbec pove, da česa takega nihče ni pričakoval. "V proizvodnji smo tudi imeli že izdelani dve montažni hiši, pa tretjo še do polovice. Vse to smo morali zavreči in še enkrat jih bomo morali v celoti na novo izdelati." Po večini so že vse sanirali, trenutno jim težave dela nedelovanje strojev. "Pričakujemo, da se bomo počasi vrnili v normalne tirnice," pravi Saša Jazbec.
Škodo, ki vključuje zgradbo, opremo, material, polizdelke, izpad dohodka, trenutno ocenjujejo na okoli milijon in pol evrov. Imeli so zavarovano, kar so že dobili izplačano od zavarovalnice. "Definitivno, ko smo se zavarovali, si nismo mislili, da lahko pride do česa takega in seveda te vsote ne morejo pokriti, to je pač nekaj minimalnega." A ničesar še niso dobili od države.
Končna ocena škode v gospodarstvu znaša 380,8 milijona evrov za 1172 oškodovancev. Med podjetji, ki so utrpela največje škode, so še Cablex-M, KLS, TAB Mežica, enota Cinkarne Celje v Mozirju, Thermana Laško. Podjetja že težko čakajo prva izplačila pomoči, ki so bila napovedana za september. Ministrstvo za gospodarstvo je predplačila izplačalo 3. oktobra in sicer v višini 31,77 milijona evrov, kar predstavlja 10 odstotkov ocenjene škode. Največ škode so podjetja prijavila na strojih in opremi, in sicer za 168,25 milijona evrov, na zalogah v višini 90,77 milijona evrov ter za 121,83 milijona evrov škode zaradi izpada prihodka.
Zavarovalnica ponudi takšen produkt, da ne dela izgube
V Slovenskem zavarovalnem združenju ocenjujejo, da tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki je v zasebni lasti, ni zavarovalnih za nobeno nevarnost. Med strankami Zavarovalnice Triglav, ki imajo zavarovan dom, pa je manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. Pri Zavarovalnici Sava je oprema večinoma zadostno zavarovana, najpogosteje v višini zavarovalne vsote – za to se odloči 90 odstotkov njihovih strank.
Pa bi zavarovalnice sploh omogočile, da bi vsi lastniki svoje nepremičnine zavarovali za polno vrednost, ali bi to za njih predstavljal prevelik riziko? Maja Krumberger pravi, da ima slovenski trg dovolj kapitala, zato je sposoben sprejeti višje tveganje. "Zavarovalnica strukturira produkt na način, da ne dela izgube. Delniške družbe ali vzajemne si izgube ne smejo privoščiti, ker smo visoko regulirana panoga in vsak signal, ki usmerja v izgubo, lahko tudi pomeni zahtevo po povečanju kapitala s strani nadzornika trga."
Jutri v rubriki Dejstva razkrijemo pretresljivo zgodbo družine, ki je v naravni nesreči izgubila vse, kar je imela.
Zavarujejo zavarovalnice premoženje na poplavnem območju in že poplavljene hiše?
Na Agenciji za zavarovalni nadzor pravijo, da v določenih primerih zavarovalnice omejijo višino zavarovalnih vsot in morda zavarovanje pred nevarnostjo poplav sploh ni možno. Triglav, Generali, Grawe in Sava so pritrdili, da zavarujejo tudi na poplavnih območjih. Pri Generaliju so izjema stanovanjske nepremičnine, kjer je bil zavarovalni kraj v preteklih 10-ih letih poplavljen petkrat ali večkrat. Pri Savi so omejitve na območjih, ki so bila v zadnjih petih poplavljena trikrat ali več – v tem primeru dogodek ni več negotov oziroma je tveganje preveliko, pojasnjujejo. Pri Triglavu si objekt ogledajo, če je bila hiša poplavljena, škoda pa sanirana, lahko objekt znova zavarujejo.
'Zaenkrat ne vidimo nobene mehanizacije'
"Želimo pa si podpore države pri nadaljnji sanaciji, da do tega ne bi prišlo. Naj sredstva raje namenijo tja, da bi uredili celo regijo," opozarja Gorjup. Porečje Savinje je treba sanirati pred jesenskimi poplavami, dodaja. "Zaenkrat še ne vidimo nobene strojne mehanizacije v rekah, da bi odstranili vsaj tisto, kar je reka naplavila." Tudi podjetja znotraj industrijske cone na Ljubnem vse sile usmerjajo v to, da bi pristojnim organom pojasnila, da je nujno izvesti ukrepe za sanacijo vodotokov Savinje, "da seveda zaščitimo industrijsko cono, ker sicer bo prišlo do ponovne katastrofe ob prvih poplavah", je jasna Saša Jazbec.
KOMENTARJI (204)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.