hmeljarji
Sobotno neurje povzročilo precej škode v hmeljiščih
18. 07. 2022 14.00
Sobotno večerno neurje s točo je v občini Tabor, delno tudi na Vranskem in Braslovčah, povzročilo precej škode v kmetijstvu, še posebej v hmeljiščih. Neurje z močnim vetrom je podrlo dobrih osem hektarjev veliko žičnico, kjer je bilo posajenih več različnih vrst hmelja, ki so bile na začetku storženja. Ta hmelj je tako za letos izgubljen.
Toča v velikosti jajca uničevala v Komendi, v Žalcu udarilo tudi po hmelju
09. 08. 2021 06.10
Odkrite strehe, popokana stekla, poškodovane fasade, popolnoma uničen pridelek. Toča v velikosti jajca je v Komendi poškodovala skoraj vsako hišo. Da takega neurja ne pomnijo, pripovedujejo tudi prebivalci Žalca in okolice: uničene strehe, balkoni, poškodovani so bili avtomobili, pridelka ni več, toča pa ni prizanesla niti hmelju.
S proizvodnjo piva se v Sloveniji ukvarja 68 podjetij
06. 08. 2021 07.16
Ljubitelji piva, pivovarji, hmeljarji in lastniki pivnic praznujejo mednarodni dan piva. S proizvodnjo piva kot glavno dejavnostjo se je v Sloveniji lani ukvarjalo 68 podjetij, še leta 2010 pa samo 12. Prebivalec Slovenije glede na podatke iz leta 2018 doma povprečno porabi 26 litrov piva letno.
Ne samo da ga radi pijemo, tudi varimo ga radi
02. 08. 2019 06.48
Skoraj ne mine dan, ki ne bi bil namenjen obeleževanju, spominu ali opominu na vse mogoče stvari: na naravo, bolezni, dogodke, ljudi … Vsak prvi petek avgusta pa svet izrazi spoštovanje do izdelovalcev piva, hmeljarjev in vseh v verigi, ki skrbijo za primerno kulturo pitja. Pivo je najbolj priljubljena in razširjena nizkoalkoholna pijača na svetu, zato smo zbrali nekaj zanimivih statistik.
'Želimo, da hmeljarji storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv'
13. 06. 2019 14.44
Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. Je proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno pa se ji zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozarja še na problem plastičnih vrvic.
Posledice suše bodo hude: Pridelek oljkarjev za 40 odstotkov manjši, udarilo tudi hmeljarje
02. 09. 2017 09.22
Letošnja suša bo kot kaže resnično imela dolgotrajne posledice. Prizadela je tudi oljkarje in hmeljarje. Prvi ocenjujejo, da bo pridelek za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih. Nekateri nasadi bodo ostali celo povsem brez pridelka. Hmeljarji naj bi letos pridelali približno 300 ton hmelja manj kot lani.
Hmeljarjem toča uničila pridelek. Posledice neurja so katastrofalne
05. 06. 2017 11.04
Toča, ki je v sredo klestila na območju Celja in Žalca, je popolnoma uničila okoli 150 hektarjev hmeljišč. Posledice škode v hmeljiščih bodo tako katastrofalne. Je pa neurje s točo močno prizadelo tudi ostale poljščine, vrtnine in trajne nasade.
Slovenija in Avstrija sta se dogovorili glede zaščite štajerskega hmelja
06. 05. 2017 18.23
Slovenija in Avstrija sta dosegli dogovor glede zaščite štajerskega hmelja. Slovenija lahko zaščiti štajerski hmelj, v Avstriji pa se še vedno lahko uporabljajo izrazi hmelj s Štajerske in hmelj z južne Štajerske, vendar mora biti jasno označeno, da produkt izvira iz Avstrije. Avstrijski proizvajalci prav tako ne smejo uporabljati slovenskih simbolov.
Po visokih stroških sanacije še višje zavarovanje?
25. 08. 2008 11.48
Čeprav uradnih ocen škode sobotnega neurja še ni, je jasno, da bo ogromna. V Braslovčah so že drugo leto zapored ostali brez večine hmelja.
Podobnik: Ne sme biti izpada letine
23. 08. 2007 18.21
Obupani hmeljarji so razdejanje, ki ga je na posevkih povzročilo petkovo neurje, pokazali še okoljskemu ministru.
Počitnice do oktobra?
20. 08. 2007 11.23
Osnovna šola v Braslovčah, ki je v neurju ostala brez strehe, bo do konca septembra ostala zaprta.
Slaba letina?
11. 08. 2007 18.10
Hmeljarji v Savinjski dolini upajo, da bo tudi v prihodnjih dneh čim več dežja, sicer bo pridelek zelo slab.
Neurje rušilo vse pred seboj
04. 08. 2004 00.00
Močno neurje s točo je tokrat v Zasavju in na Dolenjskem povzročilo večmilijonsko škodo na poslopjih in kmetijskih zemljiščih.
Začenja se obiranje hmelja
18. 08. 2003 00.00
Večina slovenskih hmeljarjev je s pomočjo delavcev iz Romunije in Hrvaške pričela z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarji bodo tako najprej obrali zgodnje sorte hmelja, ki so zasejane na okoli 250 hektarjev od skupno 1650 hektarjev s hmeljem zasejanih površin v Sloveniji.
Hmeljarji začeli obirati
10. 08. 2002 00.00
Slovenski hmeljarji so danes pričeli z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarjem je letos prizanesla hmeljska pršica, najprej pa bodo obrali zgodnjo sorto - savinjski golding, potem pa še poznejše sorte hmelja.
Hmeljarji naj bi letos pridelali 2500 ton hmelja
11. 06. 2002 00.00
Slovenski hmeljarji napovedujejo, da bodo letos na 1800 hektarjih pridelali okrog 2500 ton hmelja. Slovenski hmeljarji približno 90 odstotkov hmelja izvozijo, predvsem v Nemčijo, Veliko Britanijo in čez oceanske države.
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00
Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Hmeljarji bodo prejeli denar
06. 12. 2000 00.00
Savinjskim hmeljarjem, ki z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je pridelek močno oklestila predvsem suša - ponekod tudi do 60 odstotkov - se ni treba bati, da za prodani hmelj ne bodo prejeli obljubljenega denarja. Vodja finančno računovodskega sektorja žalskega Hmezad export importa Josip Skočiš je povedal, da v družbi ne skrivajo, da nimajo težav, vendar je Hmezad likviden, saj njegovo poslovanje ni kreditno ali hipotekarno obremenjeno. Hmezad je največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini, saj je letos odkupil približno 1100 ton hmelja.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Začeli z obiranjem hmelja
09. 08. 2000 00.00
Nekateri savinjski hmeljarji so v teh dneh že začeli z obiranjem hmelja, na katerem je zaradi spomladanske suše in vročine letos nastala precejšnja škoda. Po besedah vodje Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelice Bizjak bo obiranje hmelja, ki je letos zasejan na 1794 hektarjev, kar pomeni 129 hektarjev manj kot lani, v polnem teku šele ob koncu tedna. Več kot tisoč sezonskih delavcev, ki bodo oskrbovali približno sto obiralnih strojev, se bo najprej lotilo pospravljanja hmelja sorte goding, ki je letos nerazraščen, auroro, ki sodi med poznejše hmeljske sorte, pa bodo začeli obirati čez dober teden dni.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 16.09
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Jugoslovanski hmeljarji tudi na tujih trgih
18. 10. 1998 12.28
V pivovarni v Čelarevu v ZR Jugoslaviji, ki posluje v sestavu kmetijsko-industrijskega podjetja Podunavlje, naj bi do konca leta zvarili približno 950.000 hektolitrov piva, s čimer bodo zasedene skoraj vse zmogljivosti te tovarne. ''Pivo Lav, ki ga proizvaja omenjena pivovarna, je vse bolj iskano, njegova skrivnost pa je v tehnologiji izdelave in kakovosti lastnih surovin, še posebej hmelja,'' je dejal direktor pivovarne Mirko Stupar. Hmelj, proizveden v podjetju Podunavlje, se izvaža tudi na trge Japonske in ZDA, na kongresu hmeljarjev v ZDA pa je tudi dobil nagrado Vitez hmeljar.