Po visokih stroških sanacije še višje zavarovanje?

Sobotno neurje z močnim vetrom, dežjem in točo je povzročilo veliko materialno škodo v kmetijstvu, na istem območju, kot ga je neurje prizadelo pred letom dni. Najhuje je bilo na območju Grajske vasi, Malih Braslovč, Gomilskega, Trnave in Dobrovlja.

Uničenih od 60 do 70 odstotkov hmelja

Ujma je prizadela tudi kmetijske pridelke, na občini Braslovče namreč ocenjujejo, da je uničeno kar od 60 do 70 odstotkov hmelja, ki je pravkar dozorel za obiranje. Gasilci so se borili z meteornimi vodami in pomagali občanom pri črpanju vode iz posameznih objektov. Popis dejanske škode na objektih in kmetijskih površinah v občini Braslovče bo na podlagi občinske komisije opravljen v prihodnjih dneh.

Huda ura v občini Slovenske Konjice

Hudo neurje je v soboto zajelo tudi občino Slovenske Konjice. Tamkajšnji gasilci so izčrpali vodo iz 46 objektov, izvlekli vozilo na cestišče, prečrpali kurilno olje in preprečili njegovo razlitje. Manjši plazovi in meteorne vode so povzročali preglavice tudi v drugih občinah na Celjskem. Nastala materialna škoda je velika, njena višina pa še ni znana. Zagotovo pa bo znašala več 100 tisoč evrov.

Ostali brez elektrike

Sobotno neurje na Celjskem in v okolici je škodo povzročilo tudi na elektroenergetskem omrežju. Ekipe podjetja Elektro Celje škodo sicer še ocenjujejo, predvidevajo pa, da bo velika.

Največ škode je neurje povzročilo na področju Celja, in sicer na razdelilnih transformatorskih postajah Šentjur, Laško, Ljubno in Nazarje, motena je bila tudi oskrba z električno energijo na območju Podloga in Rogaške Slatine. Na področju Slovenj Gradca je bila motena oskrba na razdelilno transformatorski postaji Ravne, nevšečnosti z električno oskrbo pa so imeli tudi v Sevnici in Krškem.

Več kot polovica streh že popravljenih

V občinah Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek, kjer je neurje z močnim vetrom pred dobrim tednom dni povzročilo za več kot osem milijonov evrov škode, sanacija poškodovanih streh poteka intenzivno. Župan Podčetrtka Peter Misja je danes povedal, da je na več kot polovici razkritih objektov streha popravljena, veliko dela pa so opravili čez vikend. Dejal je, da na območju Obsotelja in Kozjanskega krovcev ne primanjkuje, svojo pomoč pa so jim ponudili krovci iz Kranja. Občani pa so se odločili, da bodo strehe pokrili sami ali ob pomoči tamkajšnjih krovcev.

Glede azbestnih kritin je Misja pojasnil, da so občani tovrstne kritine odložili na začasen kup, ki ga bodo ta teden prenesli na ustrezno deponijo, ki jo bo določila država. Okoljsko ministrstvo je namreč prizadetim občinam poslalo prospekt odlagališč za azbestno kritino.

Šola bo!

Več kot 60 šol in vrtcev, ki so bili poškodovani v letošnjih poletnih neurjih, naj bi kljub temu s 1. septembrom odprlo svoja vrata. Škoda na objektih je med 40000 in 125000 evri, vlada pa ocenjuje, da bi morala finančna sredstva zadostovati za večino sanacij. Problem lahko nastane le pri tistih objektih, ki niso bili ustrezno zavarovani. Toda tudi tisti, vsaj tako obljubljajo na vladi, ne bodo ostali brez pomoči.

Na Ptuju pisarna za pomoč prizadetim

Na pobudo ministra za okolje Janeza Podobnika je na Ptuju, kjer je neurje pred dobrim tednom dni za seboj pustilo pravo opustošenje na hišah, poljšinah in sadovnjakih, začela delovati tehnično-informacijska pisarna s sedežem na Žnidaričevem nabrežju 11, ki bo koordinirala sanacijo posledic neurij. Naloga ljudi v pisarni je informiranje, koordiniranje in strokovno svetovanje oškodovancem s področja upravnih postopkov, po katerih potekajo dodelitve pomoči, da bi sanacijski ukrepi za prizadete ljudi in občine kar najbolj hitri in učinkoviti, je pojasnil vodja pisarne Drago Klobučar.

Ena od nalog pisarne je tudi koordinacija in delitev informacij o materialnih in storitvenih servisih, ki so na voljo, saj je bilo v zadnjih dneh nekaj težav tudi zaradi pomanjkanja strešnikov in drugega materiala ter pri iskanju razpoložljivih krovcev za odpravljanje posledic zadnjega neurja. Kot je dejal Klobučar, so se zato že povezali z obrtno in gospodarsko zbornico.

V Železnikih še vedno prestrašeni

Prebivalci Železnikov in okoliških krajev še niso pozabili lanske vremenske ujme, zato ob vsakih hujših nevihtah prestrašeno gledajo v nebo. A župan Železnikov Mihael Jarc pojasnjuje, da to poletje niso imeli večjih težav niti zaradi vetra niti zaradi povečanih vod. "Neurja, ki zadnja čase besnijo po državi, nam na srečo v Železnikih prizanašajo," je dejal Jarc.

Kljub temu pa v Železnikih in Kropi pospešeno iščejo rešitve za večjo poplavno varnost, da bi se v primeru podobnih ujm izognili najhujšim posledicam. "Potrebno bo še marsikaj postoriti, da bodo Železniki poplavno varni," je opozoril Prevc, ki pa se mu zdi pozitivno, da sama sanacija posledic lanske ujme teče v smeri povečanja poplavne varnosti. Vodarji tako ob urejanju strug gradijo poplavne pregrade, ki lovijo naplavine, delajo obrežne zidove in postavljajo kamnite pragove, ki upočasnijo tok vode. Trenutno dela potekajo predvsem na Davščici, ki je v lanski poplavi odnesla precej ceste med Železniki in Davčo.

Kmalu višje premije?

Napovedi o zvišanju zavarovalnih premij so precej realne, je pojasnil prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič. "Zavedati se moramo, da je ocena škode, ki jo bo morala Zavarovalnica Triglav izplačati v nepolnih osmih mesecih več kot 60 milijonov evrov, medtem ko je lani za izplačila namenila 20 milijonov evrov." Odločitev bo znana jeseni, saj bodo v največji slovenski zavarovalnici do takrat počakali na podatke o tem, ali se bo po neurjih dvignila zavarovanost.

"V Sloveniji je med 20 in 25 odstotki hiš in 40 odstotki stanovanj, ki so nezavarovana. Gre za premoženje družin, ki je lahko uničeno v trenutku," je izpostavil Kocič. V primeru, da se bo zavarovanost dvignila, Kocič ne napoveduje dviga zavarovalnih premij. Po Kocičevih besedah ob predvidenih dvigih ne bo šlo za izjemne dvige, ampak za tolikšne, ki bodo omogočili odgovorno poslovanje zavarovalnice, ki mora v prvi vrsti zagotoviti dovolj sredstev za izplačevanje škod, ki se bodo dogajale v prihodnosti.

Zavarovanci Adriatica Slovenice so v sobotnem neurju po prvih ocenah oškodovani za vsaj 400.000 evrov. Zavarovalnica bo v torek že začela s prvimi izplačili za premoženjske škode, prijavljene v zadnjem neurju. Ob popolni dokumentaciji je škoda izplačana povprečno v dveh dneh, v nujnih primerih pa zavarovanci lahko za sanacijo nujne premoženjske škode prejmejo tudi akontacijo, so sporočili iz Adriatica Slovenice. Če so v zadnjem neurju zavarovanci utrpeli dodatno škodo, cenilec pa jih je že obiskal, naj o škodi ponovno obvestijo zavarovalnico, še opozarjajo.

Škodo naj zavarovanci prijavijo na najbližjih poslovnih enotah ali pri svojemu zastopniku, pri čemer jim ni potrebno hiteti, saj bo zavarovalnica sprejemala prijave ves prihodnji teden.