Zgodnje vrste hmelja, med katerimi je najbolj znan savinjski golding, so dozorele že prejšnji teden, vendar so hmeljarji obiranje hmelja zaradi napovedanega dežja, ki lahko izboljša kakovost hmelja, pospravljanje pridelka preložili na ta teden. Zaradi povečanega števila trakotorjev in druge kmetijske mehanizacije na cestah v bližini hmeljišč policisti opozarjajo na previdnost v prometu.
Hmeljarji se bodo po obiranju zgodnjih sort takoj lotili še obiranja poznih sort hmelja, ki bodo po oceni stroke dozorele med 22. in 25. avgustom. Najbolj znana tovrstna sorta je aurora, ki je zasejana na 60 odstotkov hmeljskih površin. Letošnji pridelek naj bi hmeljarji pospravili do začetka septembra.
Po besedah predstavnice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Irene Friškovec bodo hmeljarji glede na letošnje visoke temperature in posledično sušo obrali okoli 1800 ton hmelja, kar je za 500 ton manj kot lani. Če se bodo neugodne vremenske razmere nadaljevale, bo izpad pridelka še večji. Hmeljarji pa zatrjujejo, da z letošnjo letino ne bodo mogli pokriti niti osnovnih stroškov pridelave. Na hektar hmeljišča bodo namreč obrali le 1000 kilogramov hmelja, za pokritje vseh stroškov in minimalni zaslužek pa bi morali obrati vsaj 1800 kilogramov na hektar hemljišča.
Visoke temperature negativno vplivajo tudi na poznejše sorte hmelja, kot je aurora, saj vročina zavira rast hmeljskih storžev. Če se bodo vremenski pogoji izboljšali, je možno pričakovati, da bo pri kasnejših hmeljskih kultivarjih pridelek povprečen. Sicer je hmelj letos začel cveteti celo šest tednov prej, kot je dolgoletno povprečje. Prvi cvetovi so se namreč pojavili že 20. maja.
Letošnja odkupna cena hmelja še ni določena. Količine, ki so ji hmeljarji dogovorili vnaprej, se prodajajo po ceni od 2,5 do tri evra za kilogram suhega hmelja. Prav toliko so hmeljarji iztržili tudi lani. Nekatere sorte hmelja, po katerih je veliko povpraševanje, se prodajajo po dnevnih cenah, ki lahko nekajkrat presegajo cene za pogodbene količine hmelja.
